Raffut Collectif, 2024

V dialogu med ljudsko in eksperimentalno glasbo obstajajo zanimiva presečišča. Eno od njih najdemo v tem, da je ljudska glasba velikokrat sestavljena iz enostavnih ritmično-melodičnih struktur, ki lahko postanejo zanimiva izhodišča za zvočno eksperimentiranje. Tovrstno glasbo je mogoče razkrajati, na novo interpretirati ali združevati z različnimi glasbenimi tehnikami in s tem raziskovati sočasnost oddaljenih si glasbenih svetov. S temi besedami bi lahko opisali muziko s plošče Ni nuit ni jour, prvega albuma francoskega kvarteta La Cozna, ki je pod okriljem založbe Raffut Collectif izšel natančno pred enim mesecem, 23. avgusta letos.

Glasbeniki La Cozne navdih iščejo v francoskih ljudskih pesmih in poskušajo najti tiste, ki odmevajo z zdajšnjimi političnimi boji, imajo skrite pomene in zatiranje premagujejo s humorjem. Na prvencu so večinoma predstavljene pesmi žensk, ki govorijo o patriarhatu in nasilju, a pripovedujejo tudi o enakopravnosti, ljubezni in svobodi. Pesmi so opremljene z zanimivim inštrumentarijem, v katerem po posebnosti zvoka najbolj izstopa boîte à bourdons oziroma drone box. Iz te ročno izdelane in motorizirane francoske različice hurdy gurdyja, ki jo je ustvaril Léo Maurel, odmevajo srhljivi droni, ki postanejo eden glavnih utripov albuma. Boîte à bourdons je posnela Clémentine Ristord, pobudnica ustanovitve benda, ki na plošči igra še na bas klarinet in saksofon. Vokalistka zasedbe je Clémence Baillot d'Estivaux, ki je za album posnela tudi zvoke violončela. V kvartetu La Cozna in na plošči Ni nuit ni jour pa sodelujeta še Benjamin Garson s kitarami in Pierre-Antoine Despatures s kontrabasom. 

V glasbi kvarteta slišimo vplive kolektiva La Nòvia, prvenec zasedbe La Cozna pa lahko umestimo v žanr eksperimentalnega folka, v katerem se starodavni napevi srečajo z eksperimentalnimi zvočnimi pokrajinami. Te večinoma temeljijo na raziskovanju sozvočnosti inštrumentov in njihovi razširjeni tehnični uporabi. Raznolika zasedba glasbenikov in njihovih inštrumentov se izraža na več ravneh, na primer v večplastnosti teksture in v mnogih možnostih inštrumentalnih kombinacij, ki na albumu postajajo vse manj predvidljive. Pestrost zasedbe omogoča tudi čudovita polifona gibanja, ki se odvija v odnosih med inštrumenti ali inštrumenti in vokalom. V glasbila La Cozna preobrazijo tudi vsakdanje predmete, kot so na primer pletilne igle ali mešalniki za kavo, in s tem zvoku dodajo še več novih plasti.

Solističnim inštrumentalnim delom je na plošči Ni nuit ni jour odmerjenega zelo veliko prostora, čeprav je v njeno ospredje postavljen vokal, saj se glasba zasedbe večinoma razvija iz ljudskih napevov in njihovih besedil. Kompozicijski pristopi okrog njih včasih podpirajo pomen tekstov, a so mestoma tudi nasprotni njihovemu značaju in s tem lahko pomagajo razkriti skrita sporočila v pesmih. Tudi Clémencina svetla barva glasu velikokrat odmeva v kontrastu s skrivnostnim inštrumentalnim ozadjem in z njim ustvarja čarobno dihotomijo. V skladbi Les Transformations, petem od dvanajstih komadov na plošči, prvič slišimo tudi moški glas, ki albumu vdihne novo, bolj grobo vokalno dimenzijo. Na plošči najbolj izstopa prav skladba Quand j'étais fille à marier, v kateri poslušamo dialog moškega in ženskega vokala, ki se razteza vse od unisono petja do kanonskih napevov.

Celotna produkcija albuma je zelo skrbno načrtovana, od ojačevanja in izbire mikrofonov in prostorov do tehnik miksanja. Ni noit ni jour pooseblja natančne in kompleksne aranžmaje in dodelanost melodij, pri čemer muzika kljub temeljiti premišljenosti ne izgubi igrivosti. Prvi in zadnji komad s plošče, Réveillez-vous in Songez à votre monde, sta denimo priredbi iste pesmi, interpretirani na dva nasprotna si načina, z dvema popolnoma različnima aranžmajema. Med njima se na albumu s subtilnimi prehodi med skladbami in organskim prepletom inštrumentov odvije skrivnosta zgodba, ki se vije od intimnih zamegljenih pokrajin do hitrejših ritmov in kompleksnih sozvočij in je najzanimivejša v drugi polovici albuma. Ta je značajsko barvitejša, večkrat zaplava v zametke drugih žanrov in ponudi refleksije na zvoke, ritme ali napeve, ki smo si jih med poslušanjem že zapomnili.

S prvencem Ni nuit ni jour, v prevodu Ni noč, ni dan, La Cozna premikajo meje folk glasbe. Plošča je prostor, v katerem staro in novo sobivata v harmoniji, umetniški izraz zasedbe pa je globoko zakoreninjen v tradiciji in hkrati, vsaj za nekatere, skoraj neprimerno sodoben.