20. 2. 2026 – 18.00

Lagon Nwar: Lagon Nwar

Vir: Naslovnica
Frankofonsko-francoska kulturna zmes

Airfono, 2025

 

Laguna je delno ali popolnoma od morja ločena razmeroma plitva površina, napolnjena z morsko vodo ali somornico. Gre za visoko dinamični ekosistem, v katerega nenehno pritekajo novi morski tokovi, ki spodbujajo nelinearne biološke, kemične in fizikalne reakcije. Po danem pojavu so si ime nadeli Lagon Nwar ali črna laguna, ki se bodo domači publiki predstavili 29. maja letos v sklopu festivala Druga godba, v recenziji pa bomo obravnavali njihov istoimenski prvenec Lagon Nwar, ki je izšel 28. marca lani pri pariški založbi Airfono.

Lagon Nwar je v zametkih nastal na pobudo basista Valentina Ceccaldija in saksofonista Quentina Biardeauja, ki sta že od srednje šole sodelovala v različnih eksperimentalnih godbah po svoji rodni domovini in ustvarjala v sklopu francoske prostojazzovske založbe Tricollectif. Ideja za nov bend je nastala pred petimi leti, ko sta se odločila za spremembo zvočne usmeritve. Ustanovitev je tako vodila želja po sodelovanju z vokalisti in ustvarjanju glasbe, ki bo pripravila ljudi do plesa. Namera ju je najprej vodila do tolkalca in bobnarja Marcela Balbonéja iz Burkine Faso, s katerim je Ceccaldi sodeloval desetletje pred tem. Skupno ustvarjanje je potekalo kot glasbena rezidenca v Balbonéjevem rodnem mestu Ouagadougou. Po poslušanju posnetkov so se glasbeniki nato strinjali, da zvočna podoba novim ritmično razgibanim vnosom navkljub še ni bila dokončana. Tako se je njihovi muzičarski sestavljanki pridružila še vokalistka Ann O'aro z Reuniona, ki je s prodornim glasom dokončno izpolnila željo francoskih ustvarjalcev. Tako so ponovno spakirali torbe in odpotovali na drugo rezidenco, v O'arino domovino. Ceccaldi je v intervjuju za članek na portalu Songlines izpostavil, da sta imela osrednjo vlogo pri oblikovanju končnega zvoka prav omenjena obiska v bivši francoski koloniji in še danes francoskem čezmorskem departmaju. Nastal je zvok, s katerim sta se uspela oddaljiti od prostojazzovske forme in evropske dediščine.

Prvenec je kulturni kolaž, v katerem glas in ritem vlečeta zvočno linijo, jazzovska spremljava pa jo prilagaja milozvočnosti vajenim ušesom evropske publike. Glasova Ann O'aro in Marcela Balbonéja se v kompozicijah izmenjujeta in prepletata. Prepletata se v melodičnosti in prodornosti, ki nam hitro sede v uho, ter v izpovednosti skozi različne jezike njunega kulturnega izročila, ki segajo od francoščine do reunionske kreolščine pa do bisse in mooréja. Prepletata pa se v izraznosti in pripovednosti, s katero osvetljujeta temno preteklost, ki so jo utrpeli njuni narodi, ter njihov aktiven odpor, ki je vodil v opustitev zatiranja. Skozi komade prosevajo zvoki maloyekreolske protestne glasbe, katere korenine segajo na reunionska polja trsa, kamor so bili pripeljani sužnji z afriške celine. Glasbe, ki so jo Francozi v 70-ih prepovedali zaradi grožnje njihovemu kolonialnemu redu, ker je združevala narod v času boja za popolno samostojnost, in ki je dobila nov zagon z vzponom komunistične vlade v 80-ih letih in nato spremljala tudi silovito jezo v času gibanja rumenih jopičev. Tradicionalna žanrska forma klica-in-odgovora ob spremljavi ritmičnih perkusij pa poleg močne sporočilnosti predstavlja tudi plesno ritmiko in lahkotno melodičnost, ki zaznamujeta kompozicije na plošči Lagon Nwar. Ti glasbeni sestavini sta dodatno podkrepljeni še s kombinacijo afrojazza, klasičnimi jazzovskimi prvinami, sodobnimi in prostojazzovskimi prijemi, prvinami psihedeličnega rocka ter dodatki elektronskih semplov. Dana zmes tako zvočno podpre eno glavnih sporočil albuma – gibajte se, gibanje in ples nas bosta osvobodila.

Drugo osrednje sporočilo albuma je sporočilo skupnosti, deljenja izkušenj in preseganja nacionalnih meja. Sporočilo je ponovno učinkovito zajeto v medžanrskem in medkulturnem prepletu albuma, in je hkrati sporočilo, ki se v kombinaciji s kolonialnimi odnosi, o katerih glasba govori in ki se še danes v predrugačeni obliki nadaljujejo v državah, iz katere izhaja polovica benda, zdi idealistično in v nas vseeno pusti grenak priokus. Zasedba je nastala kot posledica želje dveh francoskih glasbenikov po ustvarjanju plesnejših kompozicij in oddaljitvi od svojega evropskega jazzovskega šolanja, česar sta se lotila z izbiranjem članov po frankofonskem afriškem območju. Toda njene kompozicije sedaj temeljijo prav na kulturnem izročilu izbranih članov, idejna snovalca pa njenemu zvoku prispevata to, od česar naj bi se menda poskušala oddaljiti. Zasedba sicer osvetljuje tematike kolonializma, suženjstva in trpljenja znotraj teh odnosov, a jih obravnava le kot del preteklosti, ne da bi naslovila njihov trenutni obstoj, povrhu pa jih uporablja kot marketinški prijem za promoviranje svoje glasbe. Zaradi vsega tega sta album in njegova sporočilnost nekoliko paradoksalna, ob tem pa se težko izognemo njegovemu nekolikanj grenkemu presojanju.

Tak pojav v polju svetovne ali tako imenovane world glasbe ni novost in niti ni posebnost. Svetovna glasba namreč predstavlja še eno od polj komodificiranja zahodu manj poznanih kultur, ki skozi sporočilo medkulturnega sodelovanja prevzame lokalne tradicije, jih stilizira z zahodu prilagojenimi glasbenimi prijemi in jih oblikuje v tržne identitete. Poslušalcu ti prijajo zaradi novosti, pristnosti in »eksotičnosti«. Če glasbo zasedbe Lagon Nwar za trenutek oddaljimo od naše kritike žanra, je ta popolnoma poslušljiva, lahkotna in nas večkrat pripravi do plesa ali pa pritegne našo pozornost z gromkimi kriki vokalistke, ko uživamo ob hipnotičnih rifih, ob globočinah zvočne plastovitosti ali pa ob kaotičnih prostopihajočih solih saksofona. Gre za popolnoma solidno delo kulturnega prepleta, ki hitro najde mesto v naših ušesih in tam tudi ostane.

Toda bendovo glasbo vendarle težko obravnavamo onkraj konteksta žanra, ki je prežet z izkoriščanjem in nadaljevanjem kolonialističnih odnosov, zato album v nas pusti občutek neopredeljivosti. Občutke zadovoljstva ob slišanem prekrijejo obsojanje, cinizem in zagrenjenost. Ne moremo namreč pozabiti na to črno laguno, ki se zaradi pritekanja novih tokov nenehno spreminja. Toda kaj, ko vsi tokovi pritekajo iz istega morja.

 

Bandcamp

Instagram

Dostopi do albuma

 

Leto izdaje
Institucije
Kraj dogajanja

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi