samozaložba, 2021

V nocojšnji Tolpi bumov ostajamo kar na domačih tleh - vsaj kar se tiče izvora benda, katerega najnovejši album bomo danes secirali, analizirali in mu nato prisluhnili. Peterica Leslie More prihaja iz Krškega, pod tem imenom pa deluje že približno sedem let. Že skoraj desetletje dolgemu delovanju navkljub pa imamo šele zdaj priložnost slišati zvočni zapis zvena njihovih inštrumentov, saj so prejšnji mesec v samozaložbi izdali svoj debitanski album, naslovljen My Mind Is Clear.

Ko prisluhnemo godbi benda, lahko kaj hitro potegnemo vzporednico z večjimi imeni alternativnega rocka. Tu pa tam se pojavijo melodije, ki bi jih lahko slišali od denimo Sonic Youth ali na kakem poznejšem albumu Queens of the Stone Age. V koktejlu vplivov, ki krojijo njihov zvok, se znajdeta tudi grunge in noise rock. Leslie More se z zvenom svojih navdihov dobro poigravajo in tako ustvarjajo spevno kitarsko rifažo, ki jo nosijo bobni. Skozi ostre melodije nato zabredejo močni vokali Maše Zagorc, ki glasbeni podlagi dajo avtentičen žmoht. Na izdaji se nekajkrat zgodi, da se močna specifičnost Mašinih vokalov ne uleže popolnoma v zvok in njen pompozni nastop prekrije kak zanimiv vložek, zaigran na strunah kitar Roka Bohorča in Roka Povheta. Kljub temu da je na komadih vsesplošen občutek prileganja med vokalistko in bendom, je ta dokaj ohlapen, kar bi lahko pozitivno interpretirali le ob uporabi argumenta, da njihov nastop ustvari svojevrsten slog, ki bolje pripomore k njihovi razpoznavnosti. 

Še ena prevalentna značilnost, ki se zna za nohti zatakniti marsikateremu pikolovskemu poslušalcu, je dejstvo, da bend vztraja pri uporabi angleščine. My Mind is Clear namreč sestoji iz komadov, katerih besedila so zgolj v angleškem jeziku. Gre za načrtno odločitev, o kateri je vokalistka spregovorila na valovih Radia Študent v oddaji Svaštarnica. Pravi, da ji angleščina omogoča emocionalno distanco in predstavlja lažje izražanje za razliko od slovenščine, ki še vedno nosi neko težo. Besedila so vsa avtorska in predvsem izpovedna. Stilska odločitev za izražanje v angleščini nikakor ni napačna in dobro sovpada z žanrom, v katerem bend igra. A dostikrat se zgodi, da se fokus z besedil preusmeri na samo zvočnost. Tu se poraja vprašanje, ali bi se to dogajalo tudi, če bi Maša prepevala v materinščini.

Navkljub tem malenkostim, ob katere bi se lahko spotikali, je My Mind Is Clear zabavna plata. Akordi, ki se nizajo na drugi skladbi, naslovljeni Bitter, Sweet, Insane se zavrtajo v uho. Izstopajoča je tudi skladba Moments Like This, ki se s svojim ritmom skoraj že poda v vode postpunka, po treh minutah pa ji sledi izredno zanimiv instrumentalen vložek. Na skladbi Sound, ki ji sledi, pa do izraza resnično pridejo Mašini vokali. Dejstvo je, da zasedba drži solidno mero talenta za pisanje dobro strukturiranih skladb in posledično tudi albuma. Vendar je res tudi to, da bi se morda energična peterica ravno tako dobro znašla v živo. Obljuba po promociji albuma s koncerti zaradi znane situacije zaenkrat še vedno visi v zraku in trenutno imamo pred seboj zgolj digitalni zapis, ki je naredil prvi korak k prepoznavnosti mladega benda.