LEYYA: SAUNA

Las Vegas Recordings, 2018

Opazovanje padajočih snežink v pocukrani zimski idili nam vzbudi precej zanimiv občutek. Med prijetnim sprehodom po zasneženih ulicah opazimo, kako se omenjeni beli drobci počasi premikajo, spuščajo k tlom in nam, če ne drugega, ponudijo vsaj občutek upočasnjenega ritma. Še sami upočasnimo hojo in morda prekolnemo mokre čevlje ali prihajajoča sitna jutra, ki jih bomo preživeli ob kidanju nastalih gmot snega. Podobno izkušnjo smo lahko občutili tudi na začetku tega meseca, ko so se ljubljanske ulice napolnile s snegom in smo čakali na novo in pravšnjo glasbeno podlago za zimsko idilo. Vendar dvojec Leyya s svojim drugim dolgometražcem Sauna ponudi le toplino in možnost bega iz objema ostrega mraza.

Avstrijskega downtempo elektronskega dvojca, ki ga sestavljata producent Marco Kleebauer in pevka Sophie Lindinger, se morda spomnimo z druge edicije festivala Ment. Takrat sta nam Marco in Sophie že predstavila talent za ustvarjanje spevne in raznolike elektronske glasbe. Omenjeno spevnost avstrijskega alt pop dvojca pa je še najjasneje opaziti ob uspešnicah, kot je skladba Butter ali še popularnejši štikl Superego, ki nam je demonstriral moč kombinacije udarnega bobna, nežnih vokalov in spevnih semplanih motivov. Takšna formula, ki je oba člana najverjetneje potisnila kar do glasnega vzklika "eureka!", se v še izboljšani obliki pokaže z novim dolgometražcem Sauna. Lahko bi dejali, da je ta korak bližje celoviti obliki pravega albuma, da je v primerjavi s shizofreno naravo prvenca že skoraj konceptualno smiseln. A ob tolikšni prednosti se pojavi tudi kakšna slabost.

Spevne vplive skladbe Superego se močno občuti tudi v trenutnih singlih ZOO, Heat in Drumsolo, v katerih omenjena formula seveda deluje, a je svežina, ki bi jo lahko pričakovali na drugi plošči, zamegljena v zameno za ... khm ... možnost radijske pozornosti? Vsaj tako se zdi. Udarne skladbe, čeprav vznemirljive, se na trenutke zdijo kot nekakšni poskusi kompozicij, kakršne slišimo pri drugih popularnih alter pop skupinah. Tropsko obarvana in prijetna Oh Wow denimo zveni kot b-side, pod katerega bi se podpisala skupina Glass Animals. Neverjetno spevnost skladbe Heat gre pripisati bas liniji, ponavljajočemu se disco ritmu in nalezljivemu refrenu, a recenzent se ne more upreti primerjavi s hitičem Pumped Up Kicks zasedbe Foster The People. Vprašanje relevantnosti takšne kritike seveda ostaja. Uporaba tipične formule, ki deluje za indie občinstva, je lepo zastavljena in ne moti toliko, da bi se ob poslušanju pretirano pritoževali. Leyya nam ponudi tudi nekaj skladb izven standardov tovrstnih struktur. In Your Head je primer prijetnega odmora od up-beat in midtempo skladb, ki predstavljajo večino repertoarja plošče Sauna.

Morda vredno postaviti pa je vprašanje o nerodnem času izida albuma. Skladbe, ki nas prijetno grejejo, delujejo morda kar v konfliktu z zaspano zimo okoli nas. Zvočna podoba pod taktirko Marca Kleebauerja prikaže nadstandardno kvaliteto produkcije in aranžmajev. Moč zvočnega oblikovanja Marco demonstrira z zvokom bobnov, ki ostajajo glavni aranžmajski element tako na tem albumu kot tudi v splošnem sozvočju Leyyinega ustvarjanja. A svetel zvok bobnov in celotna zvočna podoba albuma nikakor ne rišeta hladnega zimskega časa, temveč ponudita alternativo mrazu, ko nas objameta z odejo topline. Namig nas pravzaprav čaka že v naslovu albuma. Sauna je le pobeg od mraza.

Z 38-imi minutami poteka tega precej kratkega albuma postane dovolj jasno, da si je dvojec Leyya jasno začrtal kreativno pot in zvočni stil, čeprav ta na trenutke še ne deluje najbolje. Zanimivo bo videti, kaj bo dvojec v prihodnosti še vnesel v konkurenčni svet indie zasedb in ustvarjanja populistične alternativne glasbe. Marco in Sophie sta dokazala, da premoreta izrazit talent za ustvarjanje. Ko pa bosta dosegla želeno publiko in karierni cilj, bo to morda sprožilo tudi iskrico več ustvarjalnega poguma ... kot se je zgodilo že marsikateri uspešni indie skupini.