Kamizdat, 2020

Pozdravljeni v sobotni Tolpi bumov, v kateri obravnavamo svežo izdajo – album Sub Persona solo projekta glasbenika Domna Učakarja, ki deluje pod psevdonimom Lifecutter.

Prominenten glasbenik slovenske alternativne glasbene scene ob samostojnem projektu deluje tudi kot polovica noise drone dueta Ontervjabbit skupaj z Nevenom M. Agalmo, stvariteljem festivala Zasavje Noisefest, še prej pa je bil aktiven v sedaj upokojenih bendih Neon Spectra in Icarus Down. Samostojno glasbeno pot je zastavil z EP-jem Aux Eardrum v letu 2014 in se s kasnejšimi izdajami izkazal kot zanesljivo robusten domači nojz projekt, specializiran v mešanju vznemirjenih distorziranih nojzerskih krajin z udarnimi leftfield bobnarskimi vložki. S sofisticiranim in svojstvenim glasbenim izrazom, prisotnim na prvencu Sinclair in kasnejši izdaji Death(c)rave, je pristal pri osrednji slovenski založbi za alternativno elektronsko glasbo – Kamizdat.

Med drugimi, pretežno ostrimi in zahtevnejšimi izdajami iz glasbenikovega kataloga je izstopal že album Safe Place, na katerem se glasbenik prvič izkaže kot producent zvoka za avdiovizualni projekt oziroma film Iztoka Klančarja. Za razliko od avtorjevega klasičnega glasbenega izraza je pri omenjenem projektu kompozicija bolj ambientalna, s prikrito ritmizacijo sekundarnega pomena in občutno nižjo mero distorziranega zvočja. 

Na podoben način se Lifecutter loti tudi danes obravnavanega glasbenega dela Sub Persona, ki prav tako predstavlja zvočno komponento avdiovizualnega projekta. Istoimenska videoinstalacija je nastala kot produkt plodnega sodelovanja z duom P L A T E AU R E S I D U E in raziskuje odnos med človekom in naravo, natančneje etiko človekovega upravljanja z gozdovi od njegove nastanitve do uničevanja ekosistema z izrabljanjem naravnih virov. Glasbenik se za potrebe sodelovanja ponovno nekoliko oddalji od prvotno zastavljene surove glasbene slike in se poda v zanj vseeno domače vode ambient drona. V pestri zvočni spremljavi, ki tokrat ponuja obilo melodičnih prepletanj z zvočnimi posnetki gozdne atmosfere, uglasbi avtor čustveno nabit odnos med naravo in njenim primarnim zatiralcem. Ob poslušanju albuma nas tok zvočne kompozicije tudi brez vizualne osnove popelje čez različne nivoje konflikta in prikazuje emocionalen kontrast med človekovo povezanostjo z naravo in njegovim brezbrižnim odnosom do nje, ki temelji na naivnem prepričanju v njeno neuničljivost.

Tehnično se album Sub Persona kaže kot produkt sofisticirane zvočne produkcije, ki se z vsako avtorjevo izdajo progresivno optimizira. Delo vzpostavi izkušnjo močno efektirane fuzije distorziranih granularnih zvočnih sintez z ambientalnimi atmosferskimi padi, basovskimi dromljanji in terenskimi posnetki toplega zvoka iz naravnega okolja, iz katerega izhaja vizualna osnova dueta P L A T E AU R E S I D U E. S spreminjanjem prezence različnih elementov v zvočni sliki ustvarja umetnik močne dinamične razpone in kontraste, ali pa – nasprotno – zvočne naveze, ki poslušalcu simbolno prenesejo občutke razkola med pohlepno človeško neusmiljenostjo in neokrnjenostjo narave, iz katere izhaja. Daljše, pretežno statično zastavljene skladbe s počasnimi spremembami v ritmizaciji in tudi brez posebnega pomenskega poimenovanja vzpostavljajo občutek zamrznjenega časa, brezizhodne pesimistične situacije, v kateri vlada občutek obupa in nemoči, a jo avtor nemalokrat preseka s prijetnimi melodičnimi vložki zvoka flavte.

Kot je avtor pojasnil v intervjuju s kolegom Erikom Kerpanom v oddaji 100 decibelov – radovednejšim poslušalcem ga toplo priporočamo v posluh – so na albumu poleg idej, realiziranih za inštalacijo, tudi skladbe, za katere v avdiovizualnem projektu ni bilo mesta. V današnji oddaji bomo torej prisluhnili celotnemu izboru del, zbranih v sveži izdaji Sub Persona solo projekta Lifecutter, ki je izšla pri založbi Kamizdat.