LOOPER: Matter

LOOPER: Matter

Recenzija izdelka
30. 11. 2013 - 19.00

Monotype, 2013

 

Mednarodni trio Looper v častitljivi termin Tolpe bumov prihaja razmeroma pozno, a je v svojem desetletje dolgem obstoju in nekaj preteklih izdajah na pričujoči frekvenci že našel nekaj prostora v oddaji Godbeni imperializem. To se zdi sicer dokaj samoumevno, če pogledamo, kdo se skriva za tem imenom. Looper tako sestavljajo norveški tolkalec Ingar Zach, ki ga poznamo prek številnih zasedb predvsem improviziranih muzik ter kot ustanovitelja založbe Sofa, prek katere smo lahko v preteklosti spoznavali predvsem improvizacijsko plat norveške glasbene scene. Tu je še švedski pihalec Martin Küchen, širšemu občinstvu poznan prek svojih izredno dostopnih in plesnih freejazzovskih zasedb, kot sta Angles ali Trespass trio. Ožje občinstvo pa se je predvsem po zaslugi metelkovskega odra Menze pri koritu ter prek njegovih solo izdaj lahko prepričalo tudi o bolj raziskovalni plati Martinovega muziciranja, v kateri zapušča poskočne melodije in se usmerja v zvočnost na meji tišine. Tudi v pričujočem triu. Ne nazadnje omenimo še čelista Nikosa Veliotisa, ki se nam sicer predstavlja predvsem prek obravnavanega tria, a se je med drugim proslavil tudi s svojim solističnim delovanjem.

Trio Looper pa mimo omenjenih članov zaznamuje predvsem njegova zvočna anonimnost, saj le s težavo povežemo posamezne zvočne posege z njihovimi izvajalci, mestoma pa tudi z inštrumenti samimi. Med časovno bližnjimi projekti lahko v spomin prikličejo dromljaško navezanost tria Radian, le da si Looper v resnici pusti za razvoj precej več časa in na tak način daje večje poudarke sami zvočni gmoti. Na drugi strani pa se estetsko približajo Trapist, vsaj kolikor jim uspe združiti precej nepopularno zvočno prakso s pravzaprav precej preprostimi in dostopnimi učinki. A ravno v svoji praksi se Looper v resnici oddaljuje od sodobne improvizirane muzike in se giblje v subtilno oblikovanem, a pulzirajočem ter precej stalnem zvočnem prostoru, ki bi ga lahko opisali kar kot 'tihi nojz'. 

Njihovo četrto studijsko izdajo oziroma peti zvočni projekt – prvi z naslovom thermo je, kolikor nam je znano, koncertni projekt – sestavljajo štirje srednje dolgi kosi, ki jih vpelje in pretežno definira komad Slow. Zgovorni naslov pa združuje le občasne prelome v zveznem šumu, ki ga oklepata globina počasnega in rudimentarnega ritma ter hitro pulzirajoči, a komaj zaznavni pulz rahlega pihanja saksofona, ki nikoli ne doseže meje običajnega saksofonskega zvena. Na kratko so to elementi, ki gradijo tudi naslednje zvočne kose, pri čemer pa sam izvor zvoka ostane nerazpoznaven, zavezan komaj zaznavnemu, a vztrajnemu dromljanju in spremljajoč pulzirajoči zven, ki pa se v zaznavo prebije šele po daljšem časovnem intervalu. 

Looper tako ustvarijo subtilen zvočni svet, ki namesto bogastva zvokov vpelje svojo globino in prostorskost, s počasnim razvojem in bližino tišine zahteva pozoren prisluh, z zavestjo, da morajo pogoji za tega izhajati tudi in v tem primeru predvsem iz same glasbe. In četudi je trio v svoji preteklosti svojo zvočnost rad navezal na video podobe, vsaj pri Matter ne moremo govoriti o manjkajočem elementu slike, pač pa prej o napajanju njihove igre iz različnih virov, pri čemer glasba ohrani svoje temelje v sami igri.

 

Leto izdaje: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

nizozemski pihalec pa ni. bolj na sever bo treba :)

Hvala za opozorilo - tole je pa ušlo očesu. Popravljeno zgoraj v tekstu.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.