Magazine, 2012

V letošnjem letu je luč sveta ugledala nova dolgometražna plošča švedskega, v elektronskih vodah delujočega producenta Axela Willnerja, ki ga najbolje poznamo pod imenom The Field. Lansko jesen je izšel zadnji od treh albumov, ki jih je izdal pod tem imenom, naslovljen 'Looping State Of Mind' - vsi pa so izšli za znano kölnsko založbo Kompakt. In vsi do sedaj so poželi dobre kritike in povzročili vzbrst kar nekaj sledilcev, morda celo posnemovalcev njegovega početja. Letošnjo pomlad smo The Field imeli priložnost slišati v živo tudi na naših tleh, natančneje v Kinu Šiška. Letos pa si je Willner nadel  novo ime Loops Of Your Heart in izdal album 'And Never Ending Nights'. Plošča je izšla pri prav tako v Kölnu stacionirani, pred dvema letoma ustanovljeni založbi Magazine. Pod njihovo streho je v prvem letu delovanja dejansko kot prva izdaja izšla kolaboracija osmih glasbenikov, oklicana za Cologne Tapes, med katerimi prav tako najdemo Willnerja.

Če so se izdaje pod imenom The Field nagibale bolj v smeri ambientalnega techna ali micro housea, pomeni Loops Of Your Heart odklon od te usmeritve in vzpostavitev novega alter ega se tako tudi pokaže kot precej smiselna poteza. Nov izdelek se delno spogleduje z nemško »kraut und kosmische« tradicijo. Vendar pa še vedno nosi v sebi Willnerjevo - recimo temu - bazično naravnanost, saj ga je kljub drugačnim izraznim sredstvom mogoče razpoznati kot proizvod njegovega, pogosto na prefinjenem teksturiranju temelječega dela. Vendar pa komadi  z nove plošče nekoliko nosijo v sebi vtis nedokončanosti in hkratni občutek, da bi se lahko tile njegovi »loopi« kar nadaljevali in nadaljevali v nedogled. Kljub nevsiljivemu, že kar božajočemu izrazju, pa album prinaša več kot le glasbo, primerno za ustvarjanje prijetnega ambienta. Willner se ponovno izkaže za mojstrskega sestavljalca preciznih mozaikov, ki vselej nosijo v sebi tisti potencial, ki ga imajo izdelki, ki so bistveno več kot le seštevek svojih elementov, in jih lahko na podlagi tega umestimo v sfero umetnosti.

Navrzimo še, da je naslov enega izmed sedmih komadov je Neukölln, kar je ime južnega berlinskega okrožja, zato tudi velja na tem mestu omeniti Willnerjevo selitev s švedske rodne grude v Berlin. In če je morda pri nekaterih drugih producentih moč zaznati, da so se na nek način ujeli v nekoliko »žurerskim turizmom« okužen duh berlinske klubske scene, ki se zna dandanes kljub svoji številčnosti kaj hitro ujeti v lastno zanko sledenja zahtevam precej nezahtevnega občinstva. Ta pojav gre nemara razlagati na način, da se morda v centrih določene domene res največ dogaja, vendar pa se pogosto dogajanje na periferiji lahko marsikdaj izkaže za bolj zanimivo, inovativno. Torej, k sreči se Willner ni ujel v to zanko in se raje prepušča in s tem tudi nam omogoča sledenje »zankam srca«. Naslov 'And Never Ending Nights' pa vsekakor lepo povzame lepoto utripa Willnerjevega novega domovanja …