Brownswood Recordings, 2016

Potem ko je bil dolgo lokaliziran na južni London, je dubstep pred kakšnim desetletjem postal globalni pojav. Posledično je izgubil precej izvirne identitete in fene razdelil na (vsaj) tri tabore. V enem so se zbrali ortodoksni kritiki vsega, kar je odstopalo od njegove izvirne estetike in etike, pri čemer so jim največ živcev požrli ameriški EDM-erji. V drugem taboru so se znašli tisti, ki so za dubstep prvič slišali šele s pojavom Skrillexa in njegovih somišljenikov. Potem ko se je Skream začel spogledovati s pop senzibilnostjo in mainstreamom, pa se je pojavil še tretji tabor naveličancev dubsteperske generike, ki je njegov crossover sprejel z odprtimi ušesi. Južnolondončan Mala, polovica pionirskega dvojca DMZ, je brez dvoma ostal eden največjih ljubljencev prvega tabora, je pa s svojo zvočno radovednostjo hkrati redno nagovarjal tudi publiko, ki se ji je zdelo prav, da žanrski navdih išče tudi zunaj londonskega klubskega podtalja. No, kljub temu je s svojim albumskim prvencem izpred štirih let, za katerega je navdih našel na Kubi in v sodelovanju s tamkajšnjimi glasbeniki, verjetno na levi nogi ujel vse. Toda album 'Mala In Cuba' je za mnoge privržence dubstepa in elektronske glasbe, postal ena najboljših plošč zadnjih let, njegovo formulo pa je Mala zdaj ponovil z novim albumom 'Mirrors'. Kaj je "zogledalil", ni povsem jasno, je pa znano, da je navdih za nov album tokrat našel v Peruju in tamkajšnji (folkovski) glasbi.

Perujska glasba ga je menda očarala, potem ko si je po dolgem in počez preposlušal katalog specializirane založbe Tiger's Milk. Ker glasbo (praviloma) ustvarja z vzorčenjem in studijsko manipulacijo nabranih vzrocev, bi se snemanja plošče lahko lotil zelo pragmatično. Bodisi tako, da bi povzorčil že obstoječe, danes preko enega klika dosegljive posnetke, ali tako, da bi na ulicah domačega Londona poiskal kakšnega perujskega piščalkarja in ga povabil v svoj studio. Toda odločil se je, da ne bo iskal lahkih bližnjic. Raje je spakiral kovčke in se odpravil pod Ande, tam navezal stike z lokalnimi glasbeniki, spoznaval različne tradicije perujske glasbe ter tamkajšnjo kulturo. In prav tak njegov pristop zdaj za ploščo 'Mirrors' pomeni enega ključnih presežkov. Na prvi posluh to ne pomeni nujno, da se album zdaj sliši bistveno drugače od tistih, ki so jih nekateri drugi producenti ustvarili v svojih domačih studiih ali pa z mimobežnim nabiranjem zanimivih, eksotičnih posnetkov. Zelo podobno estetiko je denimo pred štirimi leti s ploščo 'Andean Dub' predstavil londonski posebnež Capitol K. Toda medtem ko se je ta ekskurzije po Južni Ameriki lotil bolj kot ne turistično, je bil Mala bližje etnomuzikološki logiki. In to se na albumu čuti. Pa naj si bo zaradi spremnih video posnetkov, same zgodbe za albumom, Malovih predavanj o perujskih glasbah, ali pa preprostega dejstva, da je tam angažiral kar najbolj lokalno specifične glasbenike.

V dobršnem delu je Mala torej ponovil kubansko izkušnjo, ki jo je zdaj pač prestavil v Peru. Toda čeprav je v oba albuma vtisnil svoj prepoznaven pečat, je med njima kar nekaj razlik. Najbolj opazna se seveda skriva že v samih karakterjih glasbenih tradicij, ki so zaznamovale in botrovale obema ploščama. Na eni strani imamo igrivo, sončno, karibsko estetiko, na drugi bolj mistično, temačnejšo in bolj atmosferično razpoloženje. A če je ta razlika logična, pa je Mala pri krojenju skladb tokrat vseeno izbral nekoliko drugačen pristop. Zdi se, da je na prvi bolj sledil logiki, ki smo je vajeni iz podobnih križancev med zahodnjaško klubsko in svetovno glasbo. Lep primer tega so denimo zahodnjaške, elektronske interpretacije cumbie. Na novem albumu pa se je križanja lotil mnogo bolj subtilno. Celo tako zelo, da v nekaterih skladbah niti ni povsem jasno, kaj je prispeval sam in kaj gostujoči perujski glasbeniki. In zdi se, da ta nov, drugačen pristop, ki ga narekuje že perujska senzibilnost, mnogo bolj ustreza njegovemu prepoznavnemu, atmosferičnemu dubstepovskemu izrazu. Malovo (studijsko) mojstrstvo na novem albumu zato morda res ni tako očitno kot na prvencu, se pa zdi, da poslušalca vseeno bolj nagradi z vsakim vnovičnim poslušanjem. Ja, 'Mirrors' je gotovo pisan na posluh tistih, ki sta jim blizu subtilnost in skrbno oblikovanje detajlov. Pa naj si gre za privržence dubstepa ali pa še raje tiste, ki jim je blizu zvedava elektronska glasba.