5. 4. 2020 – 19.00

MART: VUK

Vir: Naslovnica

ZARŠ Records, 2020

 

Što je taj zvuk? To je Vuk, sveže izdani album vipavskega kvinteta Mart, o katerem ste zagotovo že kaj slišali, če ne drugega, pa ste ga morda ujeli na pred-pandemijskem Afterpartyju, tukaj, na valovih Radia Študent. Zasedba Mart ostaja nespremenjena že od svojega debija, torej od leta 2008, člane zasedbe pa bomo vseeno navedli za vas poslušalce, ki v vsem tem času od prvega izida morda niste opravili domače naloge. Torej, zasedbo sestavljajo pianist Rok Velikonja, basist Jani Peljhan, kitarist Ram Cunta ter bobnar Nejc Franca. Peti član ekipe, ki ponavadi sedi za mešalno mizo, pa je Igor Vuk, ki je zaslužen za posnetke, miks in master na albumu Vuk.

Audio file
18. 2. 2020 – 10.10
Burja iz Vipavske doline direkt v studio Radia Študent

Kot so ustvarjalci zapisali na svojem Bandcamp profilu, so skladbe na albumu nastajale dvanajst let in so že pred letošnjim albumom postopoma izhajale v obliki EP-jev. Šest inštrumentalnih skladb z albuma Vuk so posneli v parih, po dve skladbi na treh različnih lokacijah. Pari skladb so, kot že rečeno, predhodno izšli na treh EP-jih Domestic, Magical in Theatrical. Ti trije naslovi niso kar tako vnemar, povzemajo namreč določene kontekste, v katerih je zasedba snemala. Navkljub časovnemu razmaku med vsemi naštetimi, tudi po zvenski atmosferi različnimi snemanji, album deluje povsem koherentno, tako v ideji kot v zvoku. Slednjega bi sicer težko natančno kategorizirali, saj je v glasbi zasedbe zaznati precej široko zajete žanrske vplive. Nekateri ključni izmi in opisne besede, ki jih vseeno lahko navedemo, so eksperiment, minimalizem ter post-rock. K opisu lahko dodamo še ambientalizem, čeprav ta beseda v slovarju ne obstaja, v kontekstu albuma Vuk pa vseeno deluje primerno.  

Semantični pomen ambientalizma bi v tem primeru utemeljili na izkušnji celotnega albuma, ki povezuje določene ambiente, s katerimi izvajalci v jantar lovijo svoje kompozicije. Vzemimo kot primer zadnji dve skladbi z albuma, ki ju je zasedba posnela v dnevni sobi kitarista Rama Cuntaja. Na skladbah poleg zvena inštrumentov slišimo še druge zvoke iz same sobe. Škljoc fotoaparata, žvenket posode ali glasove otrok. Takšno glasbo lahko razumemo tudi kot sistem, ki seže iz okvirja običajnih agentov, v našem primeru glasbenikov. Takó glasbo soustvarjajo tudi poslušalci neposredno prek elementov, ki so z glasbeno mislijo ujeti v metaforični jantar glasbene produkcije. Vplivajo pa seveda tudi posredno z vzpostavljanjem ambienta, v katerem se glasbeniki izražajo. To klasično studijsko situacijo prestavi v okvir žive performativne izvedbe, kar pri poslušalcu posnetkov vzpostavlja določeno dihotomijo, sam namreč ni prisoten pri dejanski enkratni izvedbi teh skladb in zato ne predstavlja nikakršnega elementa v sistemu, znotraj katerega glasba nastaja, konzumira le z distance.

V tem ekskurzu se opiramo predvsem na pojem domačnosti v navezavi na naslov Domestic, vendar ne odmaknemo pogleda s širše slike, ki še vedno predstavlja ustvarjalno raziskovanje različnih prostorov ter njihovih atmosfer. Ob postavljanju glasbe v različne prostore postajajo ti del sentimentov, vezanih na skladbe. Tako denimo v komadu Mist Taken čutimo več določene intimnosti. Takšna intimnost ali domačnost, ki jo skladba uspe pričarati, je morda namerna ali pa je le nenačrtovana in torej naključna posledica vpliva okolja, v katerem je potekalo snemanje. Obenem pa zasedbi Mart ni tuja niti visoka energija, kot to slišimo denimo v komadu Go Dot, ki je postavljen v hiter trinajst osminski ritem. Takšen razpon izkaže interes za kontrast, prožnost ustvarjalcev pa prav tako ustvarja določeno nepredvidljivost v teku albuma.

Ploščo Vuk bi takšno, kot zdaj stoji v svoji celoti, torej lahko razumeli kot izpostavljanje funkcije in učinkovanja glasbe, kot ta deluje v različnih možnih konceptualnih okvirjih. V kontekstih domačnosti, teatralnosti in čarobnosti. O ideji domačnosti smo sicer že razmišljali, vendar bi lahko tudi še dodatno zaključili, da je ravno takšna domačnost z vključeno intimno komponento slišanih skladb tista, ki nas ključno prevzame na podlagi ekstrapolacije neponovljive izkušnje, ki si jo na različne načine delimo z drugimi. Te skladbe so dogodivščina, ki si jo delimo z drugimi, tudi s samimi ustvarjalci, vse od prvih tonov pa dokler činele ne izzvenijo. Močneje pa gre izpostaviti tudi idejo teatralnosti, predvsem v pripovednem loku, ki ga ustvarja zaporedje kompozicij na albumu; te namreč nanj niso uvrščene po kronologiji nastanka posnetkov in album res ne deluje le kot kompilacija predobstoječih diskretnih enot.

Iz dnevnih sob, skozi čarobne pokrajine ter z gledaliških odrov prihaja album Vuk. Z njim lahko raziskujete ali v njem najdete nekaj svojega. Kot izpostavijo glasbeniki v opisu albuma, se ustvarjeno razkriva kot odgovor na neznano vprašanje, ki je za vsakogar drugačen. Ne glede na to, kakšen odgovor morda najdemo v tej glasbi, pa zagotovo najdemo vrednost tako v vključenih idejah kot tudi v izvedbi, ki ploščo Vuk suvereno postavlja med vse ostale poživljajoče in navdihujoče izdelke domače scene. 

Plošča Vuk je v digitalni obliki že na voljo na spletu, v fizičnem vinilnem formatu pa bo v sodelovanju z Založbo Radia Študent izšla predvidoma jeseni oziroma po razpletu nepredvidljivega aktualnega stanja.

 

Leto izdaje
Avtorji del
Institucije

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.