25. 7. 2018 – 19.00

MINAMI DEUTSCH: WITH DIM LIGHTS

Vir: Naslovnica

Guruguru Brain, 2018

 

Med letoma 2013 in 2014 so člani zasedbe Kikagaku Moyo, ene mlajših zastavonoš japonske psihedelične glasbe, organizirali mesečne dogodke pod imenom Tokyo Psych Fest. V sklopu festa se je zvrstilo precej večerov, med drugim tudi Krautrock Night, ki je deloval po principu združevanja glasbenikov, ki se med seboj niso poznali, v preigravanju variabilnih in prilagodljivih komadov zasedb, kot so Can, Neu!, Guru Guru, Ash Ra Tempel in drugih podobnih. Združevanja so bila zelo raznolika in so včasih privedla tudi do neskončnih jamov, ki se nikoli niso zaključili. Dejstvo, da je bila ideja toplo pozdravljena na različnih koncih sveta, pa ni pomagalo pri slabi obiskanosti teh dogodkov, na katerih so med publiko prevladovali turisti in starejši ljudje. Šlo je torej za vsem znano pomanjkanje podmladka na določeni sceni. Kikagaku Moyo in bobnar ter šef hišne založbe Guruguru Brain Go Kurosawa so to svojo dejavnost kasneje preoblikovali v programsko vodenje enega izmed odrov v sklopu Liverpool Psych Festa. In čeprav pravijo, da ti pretekli dogodki in druženja niso obrodili sadov oziroma sploh niso imeli kakšnega učinka, se v tokratnem terminu Tolpe bumov posvečamo prav enim izmed varovancev založbe Guruguru Brain, ki so se spoznali na enem izmed večerov Tokyo Psych Festa. Z drugim albumom With Dim Light se torej vračamo k zasedbi Minami Deutsch.

Audio file
5. 11. 2017 – 15.00
Krautrock seansa v družbi japonskega kvarteta

Minami Deutsch smo na naših valovih nazadnje slišali v eni izmed lanskih oddaj Razširjamo obzorja, le nekaj dni po njihovem nastopu v MKNŽ-ju, na katerem so štirje mladci v sklopu svoje druge evropske turneje predstavljali svoj prvenec iz leta 2015. Za mnoge le še ena točka sanjave nostalgične zazrtosti v preteklost s premajhno mero lastnega pečata, a odločno idejo. No, ko pride do njihovega koncerta, je zgodba povsem drugačna. Njihov jesenski nastop je bil eden zanimivejših in bolj svežih v lanskem letu, četudi je bil zaradi pomanjkanja komadov morda prekratek. Vojaška disciplina japonskega kvarteta je v klub vstopila z nezavedno tihim in ponižnim oklepanjem repetitivnih riffov, ki so nato z vsakim novim krogom pridobivali na glasnosti, strumnosti in posledični razpustitvi v razvejano fuzzovsko psihedelijo ter hipnotičnim efektom nad še pravkar neškodljivo osnovo. Česar na debitantski plošči nismo slišali v takem uhajanju čez rob kot na koncertu. Opiranje na motorik ritem in njihova zanesljiva, samozavestna drža na križišču krautrocka, minimalističnega techna in japonskega psych rocka … Minami Deutch so z danes obravnavano ploščo With Dim Light vse to očitno in konkretno nadgradili v smeri še močnejše ezoterike.

With Dim Light je tako kot debitantski album še vedno pretežno inštrumentalnega značaja. Vokal Kyotara Miula je v vsej svoji tankosti pomenljivo odsoten v zapeljanem zakritju paralelnega dogajanja z inštrumenti v ozadju. Ti so, odbijajoč se eden od drugega, spretno razbremenjeni v disciplinirani hipijadi Tangled Yarn, v ritmično najbolj neposredno začrtanem Tunnel pa pritrjujoče pulzirajo. Zadnji omenjeni komad Tunnel je kot tunel izgrajujočega se nemira idealen primer pritajenih nanosov in nakladanja pustolovskih vložkov, ki vodijo v zamaknjenost novih veja kraut zvonjav. I've Seen A U.F.O. s sinkopiranim aranžmajem basa in bobna v skoraj devetminutnem transu ostaja zvest predvsem nepokornemu vokalu, kljub kitarskim ostrinam, s katerimi raztrga vsako blagozvočje. Na albumu With Dim Light nismo prikrajšani niti za akustični mrak komada Bitter Moon, pesmi, ki bi s popeglano produkcijo bržkone ujela tudi publiko tistih poceni zefektiranih neopsihedeličnih vonjav, ki vedno bolj zastajajo tudi na domačih tleh. Vendar Minami Deutsch s surovim pristopom in dinamičnim tretmajem raje koračijo v skorajšnje spoje postrockovskih vihranj. With Dim Light se zaključi z najdaljšo pesmijo Don't Wanna Go Back. Ta v začetno melodičnost plesne hipnoze in nato v ponovno predvajanje uvodne skladbe Concrete Ocean še enkrat vtihotapi raznolike, posebne in zanimive zvočne manevre. Samooklicani repetitivni čudaki Minami Deutsch, ki svoj navdih črpajo iz minimal techna, so z novim albumom zavili zanimiv nov paket zamaknjene, plesne, zasanjane, obenem pa vselej nezavedno spremenljive in prožne nature.

 

Avtorji del
Institucije

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.