Misotheist: For The Glory Of Your Redeemer
Terratur Possesion Productions, 2021
Black metal kot žanr se nenehno razvija in potiska meje v različne ekstreme. Občasno pa srečamo entitete, ki skušajo klasičen pristop k tej godbi obdržati v njenih prvotnih okvirih. Takšen primer so Misotheist iz norveškega Trondheima. Letos so izdali težko pričakovano ploščo z naslovom For The Glory Of Your Redeemer.
Njihov istoimenski prvenec iz leta 2018 je navdušil metalsko podzemlje in jim takoj podelil kultni status. Tako kot nova plošča je tudi prvenec izšel pri Terratur Possesion Productions, eni najpomembnejših black metal založb na starem kontinentu. Že sama prisotnost pri tej založbi zagotavlja vrhunsko kvaliteto in elitni status. Poleg tega je bend v tančico mističnosti zavit zaradi lastne anonimnosti. Ta je bila sicer delno razkrita, ko smo izvedeli, da je vokalist benda Misotheist svojo solo ploščo izdal v okviru projekta, naslovljenega Enevelde, in z njo nekako potešil vse, ki so nestrpno čakali na nadaljevanje prvenca. Znotraj Misotheist je tako edino znano ime B. Kråbøl, ki v Enevelde odigra vse inštrumente, medtem ko pri Misotheist skrbi za vokale.
Izid albuma For The Glory Of Your Redeemer je bil napovedan že lani, vendar je izdaja iz neznanih razlogov doživela nekaj časovnih zamikov. Naša potrpežljivost pa je bila nagrajena z imenitnim nadaljevanjem prvenca. Vendar se pri plati in bendu ne moremo izogniti primerjavam s prvencem in sorodnimi bendi pri založbi, zato si bomo vzeli trenutek, da orišemo evolucijo zasedbe ter sorodne smernice, ki so jim sledili bendi iz iste založbe.
Že v prvi skladbi Rope and Hammer slišimo subtilne razlike v primerjavi s prvencem in zasledimo podobnosti z islandsko sceno, na kateri so specifični bendi doživeli podobno evolucijo. Tukaj imamo v mislih zasedbi Sinmara in Svartidauði, ki sta štartali z bolj agresivnim in kaotičnim materialom, v zadnjih izdajah pa opazimo več pozornosti pri ustvarjanju bolj razvlečenega in mračnega riffinga. Pri Misotheist gre za podoben pristop h kompozicijam, ki so enako kot pri omenjenih projektih še bolj osredotočene na ustvarjanje razvlečenih kitarskih riffov. Uvodni komad Rope and Hammer se začne z najbolj agresivnim in kaotičnim riffingom, kar smo jih slišali v bendovem opusu. Prav ta moment pa nas spomni na islandske bende, čeprav gre za edinstven trenutek na celotni plošči. Skladba tako izstopa iz bendovega repertoarja, da nas celo zmede, saj v tistih prvih minutah lahko prepriča, da se je bend popolnoma prelevil. V resnici pa je to zgolj šok efekt, ki hitro mine, saj po nekaj minutah ugotovimo, da je esenca zasedbe še zmeraj ustvarjanje hladnih transcendentalnih black metal godb. Skladba tako postane uvertura v nadaljevanje potovanja, ki ga pričara bend. Deluje kot nasilna erupcija vulkana, v nadaljevanju pa opazujemo počasno premikanje magme, ki ustvari pekel na zemlji.
Druga skladba, Benefactor of Wounds, je, vsaj po tempu, podobna prvi. Ključna razlika je v večjem spogledovanju z materialom na prvencu. Hitro bobnanje in hladni kitarski riffi so tokrat nadgrajeni z melanholičnimi melodijami. Tako kot na prvencu se tudi tukaj pokaže triumfalna nota benda. Takšni momenti so najbolj impresivni in nas tudi najbolj prevzamejo, ko poslušamo ploščo For The Glory Of Your Redeemer.
Vrhunec plošče pa je nedvomno zaključni komad Acts of the Flesh, ki je tudi najdaljša skladba na njej. Treba je izpostaviti, da so bile na prvencu prav tako tri skladbe z minutažo nad deset minut. V nocojšnjem primeru pa sta prvi dve skladbi bistveno krajši, saj se njuna dolžina giblje okoli sedem minut. Acts of the Flesh pa odbije prek šestnajste minute in najbolj resonira starejši material. Misotheist si v njej vzamejo največ časa za razvijanje različnih pasaž. Spekter je popoln: od podivjanih bobnov do počasnih, pogubnih ter umirjenih delov. Vmes pa lahko slišimo ponavljajoče se srednje hitre dele, ki se nam najbolj vtisnejo v spomin. Tako kot ostale skladbe je tudi ta polna kitarskih ornamentov, zaradi katerih nam ni nikoli dolgčas. Finese so ključnega pomena, ker nadgrajujejo godbo in predstavljajo osrednjo razliko med prvencem in novo ploščo. Podobni prijemi s prvenca so bolj usmerjeni v repeticijo, da bi pričarali bolj transcendentalno vzdušje, medtem ko so na plošči For The Glory Of Your Redeemerdetajli uporabljeni, da bi pritegnili našo pozornost. Predvsem zato, ker so bolj raznoliki in dinamični.
Plata For The Glory Of Your Redeemer naj bi bil posneta kmalu po izdaji prvenca, kar je morda razlog za podobnosti. Po drugi strani pa je pristop h komponiranju glasbe bolj dodelan in premišljen. Nedvomno gre za odlično nadaljevanje materiala in zatrdimo lahko, da je plošča zadovoljila naša pričakovanja. Gre za imenitno plato, katere jedro je tradicionalen norveški black metal drugega vala, vendar z unikatno noto. Tukaj moramo izpostaviti še kolektiv, iz katerega bend prihaja, in možne akterje v tem anonimnem bendu. Gre za tako imenovani Nidrosian Black Sorcerous Art, krog bendov, ki so povezani z založbo Terratur Possesion in Trondheimom. Nidaro je staro ime za Trondheim. Bendi iz tega kolektiva ustvarjajo black metal vrhunske kvalitete. Tukaj imamo v mislih že recenzirane Mare ter druge pomembne entitete, kot so One Tail, One Head, Behexen, Ritual Death, Black Majesty, Dark Sonority in Vemod.
Misotheist so s ploščo For The Glory Of Your Redeemer dokazali, da je norveški black metal še zmeraj relevanten in ostaja izključno v podzemlju. Slava mu!
Dodaj komentar
Komentiraj