Samozaložba, 2017

Pejsaž slovenske hip-hop krajine trenutno precej obeta – bitmejkerji so najštevilčnejši doslej, njihovi izdelki pa tudi brez vokalistov dosegajo zavidljiv nivo. Blaž, Šuljo, Žiga Murko so imena, ki jim že sledijo mlajša. Na primer .čunfa, Whynnel, nova generacija štajerskih producentov in ekipca Spejs kolektiva. Na raperski strani sta minili dve leti, odkar smo bili priča mlačni vrnitvi Klemna Klemna, letos je N'Toko izdal odlični Emirates, ki pa se ponaša z rimami v angleškem jeziku. Tu so še člani z obale brez očitnih pravih albumskih ambicij, Velenjčani v hibernaciji, trap scena v poznem razcvetu in Matter-manija. Že nekaj let pa nismo fasali raperja, ki bi s solistično ploščo v slovenščini resnično obogatil slovenski hip-hop etos. No, tu s tokrat obravnavano, konec septembra izdano ploščo Bratstvo in estradstvo nastopi štajerski besedni akrobat – Mito.

Mito si je rapersko pot tlakoval kot del mariborske klepaške klike Tekochee Kru, ki je v letih menjave generacij s še nekaterimi akterji, na primer z velenjsko ekipo, nosila križ slovenskega rapa do današnje, prej opisane situacije. V zasedbi Teckocheejev Mito deluje kot eden progresivnejših članov, spretno je rapal tudi na dubstepovske podlage, a vedno prednjačil po svojih sposobnostih za mikrofonom, posebnem stilu, humorju in wordplayju. Svoje skillse je nazorno prikazal s prvencem Egon iz leta 2011 in se z njim v kolektivni spomin hip-hop glav vtisnil kot eden pronicljivejših norcev, ki jih premore domače rap obličje.

Drugi Mitov izdelek prvega nadgrajuje, že v prvih komadih je jasno, da je avtor od prvenca zrasel, kot človek in kot emsi. Še vedno je poln besednih in črkovnih igric, skritih pomenov, ustvarjanja lastnega besedišča in nore ritmike. V uvodu nam postreže z mešanico resnega in humornega, hudomušnega stila, polnega for in fazonov, in ko se še ukvarjamo z razvozlavanjem besednih iger in količine resnice v Mitovih hecnih dogodivščinah, se že znajdemo tudi v kritiki moderne mariborske in širše realnosti. Dokončni vstop v Mitov obračun s slovensko mentaliteto dočakamo v komadu Bratstvo in estradstvo. Moti ga omejenost, obsedenost z denarjem, tehnologijo, nepotizem, politika, politikantstvo in politična miselnost, apatija. Moti ga posledična kratkovidnost in položaj povprečneža, malega človeka. A daleč od tega, da bi Mito moraliziral z neke višje pozicije - vseskozi v naša ušesa spušča dobro umeščene reference, ščepce štajerskega humorja, smiselno utemeljene kritike in slike z ulic, slike nočnega in dnevnega življenja v Mariboru. Skozi potek albuma ne popušča niti za ped in album zaključi vsaj tako močno, kot ga uvede. Popotovanje pa ves čas spremlja neizogibno sveža, raznovrstna produkcija bitov.

Za ogrodje in večino nakazane produkcije na Bratstvu in estradstvu skrbi mladi štajerski producent YNGFirefly, pridružujeta pa se mu še kolega Nite in Tamau. En bit je pripravil _wrong idea, še dva pa je primaknil Mitov dolgoletni sodelavec - maestro Šuljo. Skozi album nam fantje prikažejo svoje razkošno znanje, naj bodo to konvencionalni starošolski vzorčeni biti, taki s primesmi nalomljenega, funky brejkbita, ali tudi čisto novodobna, 808 sintetizirana trapovska otopelost. Naj bo trap, old skul ali pa Šuljova raziskovanja, mešanica stilov je močna, benga takrat, ko mora, ali sprošča in daje globino, ko je to potrebno. Jasno je, da so fantje, ki stojijo za podlagami, močno vpeti v smernice modernega hip-hopa. Produkcijo s plošče torej zlahka označimo za hkratni temelj in češnjico na torti Bratstva in estradstva.

Mito v popolnosti izpolnjuje naloge, ki jih hip-hop nalaga tistemu za mikrofonom. V tekste vnaša pošteno in legitimno družbeno kritiko, lastne fine umotvore in seveda ulico. Iz Maribora spremlja to kilavo deželo in ji primaže par streznitvenih klofut, večino cehovskih kolegov pa z nivojem pljuvanja pošlje kar lepo nazaj v šolo. Za inštrumentale, ki ga spremljajo, izbira produkcijo, ki ne stremi k brezglavemu ohranjanju kulta stare šole. Nasprotno, s svežim pristopom spajanja starega in novega odseva trenutne trende in dodatno bogati moderno slovensko hip-hop produkcijo. Mito je torej povsem sam, brez gostovanj dostavil album, ki presega okvirje zadnjih treh, morda celo petih let slovenske scene in iz nje izraslih izdelkov. Bratstvo in estradstvo je domači rap album leta.