Samozaložba, 2014

Na zadnjo letošnjo nedeljo oddajo Tolpa bumov posvečamo mlademu domačemu duetu Monowi Twins in albumu Hush Now, ki je izšel konec novembra letos. Dvojec, ki svoj nastanek datira tja v lanski november, ko naj bi uradni začetek skupnega delovanja podžgala steklenica viskija, je že letos aprila povil malo ploščo 5 Tales in junija navrgel še single Consider the Daffodils. Nedavno pa je luč sveta posijala še na pričujoči album Hush Now, ki, enako kot predhodni izdaji, domuje v nedrjih Bandcampa, hkrati pa obe poveže v celoto in jo zaokroži z novimi skladbami. Pri izvedbi in izdaji je poleg Sanje FC in Andija Koglota sodelovala še kopica gostujočih glasbenikov in drugih pomagačev, zato celoto močno zaznamuje 'do-it-yourself' pristop, ki pa bi ga bilo neumestno enačiti z amaterizmom.

Album je produkcijsko namreč povsem spodobno obdelan in dodelan, tematike, ki se na njem pojavljajo, pa odsevajo pestro paleto občutij, impresij in tudi refleksij, ki so večinoma podane v žanrskem okviru tistega, kar lahko ohlapno označimo za mračnjaški ameriški folk. Na nekoliko temačno, misteriozno atmosfero spretno napelje že otvoritvena, rahlo wovehandovska skladba Curb Crawlin' 187, saj v njej najprej zasledimo nekakšno mrzlično razlago Jezusovih vrlin, v istem besedilu pa je moč zaslediti tudi delček, ki je najverjetneje aluzija na kultni Twin Peaks - 'and fire didn't walk with me'. Prva skladba tako dobro nakaže tudi nadaljnji tematski tok albuma, ki se vije nekje po zaprašenih in anonimnih cestah, v katere so vteptane zgodbe o mnogih obrazih prepovedanega greha, krivde, pa tudi ljubezni; ena glavnih špur pa se zarisuje tudi ob razdvojenosti med uveljavljanjem lastne volje, ki se spopada s samovoljo in muhavostjo stvarnika. 

A če je osrednje mesto v lirični strukturi resda namenjeno nekaterim bazičnim premislekom glede nestanovitne človeške narave in prizadevanjem po bolj ali manj plemenitem obstajanju, pa vendarle ne gre samo za te vzvišene misli. V besedilih, večinoma podanih preko prodornega ženskega vokala, se namreč odražajo tudi drobne (pop)kulturne reference iz filma, literature in mestoma tudi družbenega dogajanja, kar album tematsko nekoliko uravnoteži oziroma njegov fokus od večinoma mesenih pregreh obrne, vpne in razdrobi še v polje nekoliko bolj aktualnih družbenih vplivov, ki so začinjeni z blagim humorjem.

Z instrumentalnega vidika je vsekakor bolj udarna in brezkompromisna prva polovica albuma, ki postreže tudi z večjo razgibanostjo in domišljenostjo; zadnje štiri skladbe album namreč prevesijo na njegov bolj baladni pol, ki ne uspe v celoti obdržati tiste pozornosti, ki si jo prisluži do tedaj, in spričo tega mestoma zazveni nekoliko medlo. Kljub temu pa velja na tem mestu še enkrat izpostaviti liriko oziroma tematsko celovitost, saj se v zadnji skladbi Narrative duhovi, ki preganjajo protagoniste zgodb na albumu, upehajo od zavajanja v grešne impulze in vendarle prepustijo nekakšni optimistični melanholiji.

Lahko bi se sicer vprašali, zakaj se zasedba tako dobro počuti v precej specifičnem glasbenem izrazju, ki se močno veže na geografsko področje že omenjenega temačnejšega ameriškega folka in deloma countryja. A verjetno gre v neki meri za posledico tega, da fizično okolje v času praktično neomejenega dostopa do kulturno-družbenih vplivov pospešeno izgublja veljavo tudi pri oblikovanju avtorskih lastnosti, ki se vežejo na določen prostor. Koliko to vpliva na pristnost samega izraza, je težko presoditi, album Hush Now, pa lahko vseeno izpostavimo kot drzen, svež in obetaven prvenec mladega domačega dueta Monowi Twins.

https://monowitwins.bandcamp.com/