Današanjo tolpo bumov posvečamo avstrijski skupini Mother's cake in njihovi najnovejši plati No rhyme, no reason. Mother's cake so band, ki ustvarja že od leta 2008, No Rhyme, no reason pa je njihov tretji studijski album. V desetih letih so se v rockovskih vodah že dobro vpeljali, igrali so z imeni kot so AC/DC, Iggy pop, Deftones in drugimi.

Zvok Mother's cake bi lahko opisali kot novejšo verzijo rock'n'rolla, ki je nekakšna zmes indie-ja, psihedelije in na trenutke stoner rocka. Tudi na albumu No rhyme, no reason se to razkrije že z otvoritveno pesmijo z istoimenskim naslovom. Glas pevca Yvesa Krismerja že tu demonstira velik razpon, ki nam da hitro vedeti na kakšno pot nas bo plata popeljala.

Kljub temu, da se skozi poslušanje razkrivajo vedno novi detajli v zvoku, ki dokazujejo, da je plošča zasnovana pametno, raznoliko in natančno, nas prvo poslušanje lahko pusti z vtisom precej med seboj podobnih si pesmi, brez zares razgibane dramaturgije zvoka, kot posledica podobnih kitarskih rifov in ritma.

A znotraj albuma se, kot že omenjeno, najdejo vedno nove stvari, ki lahko poslušalca ob pozornem poslušanju presenetijo in pritegnejo. Najbolj izstopajoča s svojimi presenečenji je zagotovo pesem Big Girls, ki tudi sicer na plošči izstopa s svojo drugačnostjo, oziroma predvsem z miselnim sprehodom, ki nam ga ponudi potek skladbe. Potrebno je omeniti tudi še komad The Sun kot pozitivni, energični doprinos tako v tekstovnem kot instrumentalnem smislu.

Bendom tipa Mother's Cake, ki se vozijo po ozemlju nekakšnega mainstream rocka, včasih manjka poguma pri prestopanju meja varnih območij, s čimer sicer v osnovi ni nič narobe in stvar lahko izpade popolnoma zadovoljivo, a žal lahko taka gasba ne prinese presežka, ki bi jo popeljal do genialnosti.

Prisluhnimo torej najnovejši plošči, No rhyme, No Reason zasedbe Mother's Cake.