samozaložba, 2021

V nocojšnji Tolpi bumov bomo prisluhnili danes izdanemu drugemu dolgometražcu avstralskega producenta Mutant Joeja. Avtor pri svojih dvaindvajsetih elektronskemu podtalju že nekaj let streže nadvse svojstven, žanrsko fluiden zvok in se vedno znova dokazuje s kvalitetno produkcijo in zanimivimi glasbenimi koncepti. Njegov način dela pogosto vključuje sodelovanje z raperji, kot so Freddie Dredd, YVNCC, Julien Andreas in Lost Appeal Crew, s katerimi si je skozi leta kvalitetnih izdaj v simbiotičnem razmerju zgradil močno zaledje poslušalcev na platformi Soundcloud.

Glasbenik iz Brisbana je svoje unikatno združevanje elektra, jungla, gabberja in drugih odvodov rejv scene s phonk obliko trapa v slogu zgodnje memfiške scene v devetdesetih prvič vplivneje predstavil z deli Operation Chaos, Vagrant in Home Invasion Anthems, ki so v letih 2019 in 2020 izšla pri Natural Sciences. Katalog manchestrske založbe temelji na raziskovanju mračnejših nagibov sodobne podtalne elektronske glasbe - torej na področju, ki je, po omenjenih izdajah sodeč, Mutant Joeju nadvse domače.

Avtorjevo uspešno sodelovanje z založbo Natural Sciences in naraščanje zanimanja za producentove stvaritve na svetovni alternativni elektronski sceni sta v začetku lanskega leta namigovala na obširno turnejo po evropskem podtalju, do katere pa zaradi nesrečnih epidemioloških okoliščin ni prišlo. V nasprotju z zastavljenimi načrti je Mutant Joe drugo polovico leta preživel v izolaciji ter se posvečal produkciji novih glasbenih del in nastopom s spletnim prenosom, od katerih priporočamo ogled zanimivejšega Quarantine Rava kolektiva Limp Pumpo na virtualnem zasebnem otoku v računalniški igri Second Life.

V začetku leta 2021 je avtor z objavo skladbe Lost in Nothing - zanimive temačne interpretacije zvrsti baile funka z nizkotonskimi elementi dubstepa in naelektreno nojzersko atmosfero v ozadju - napovedal nastajajočo dolgometražno izdajo Dream Corrupter. Večino plošče je Mutant Joe ustvaril v obdobju enotedenske prostovoljne osamitve v manjši brunarici na podeželju na severu Novega Južnega Walesa. Navdih pri produkciji albuma je producent črpal iz svojega neusmiljenega boja z nespečnostjo, ki jo je povzročalo preizpraševanje lastnega obstoja v času neizogibnega drsenja družbe v tehnološko distopijo, ki ji sledi propad ekološkega sistema.

Kljub teži pesimistične misli, ki predstavlja temelj glasbenikovega izraza v albumu Dream Corrupter, je temačno okolje v posamičnih skladbah pospremljeno z raznolikimi ritmičnimi kompozicijami, ki poskrbijo za kontradiktorno in absurdno lahkotnejšo potrošnjo albuma. Fascinantna kombinacija, ki jo lahko primerjamo s skladbami producenta SD Laika na dolgometražcu That's Harakiri, dinamično prehaja med vplivom avtorjevih občutij v samoizolaciji in nostalgičnimi spomini na klubsko okolje, ki predstavlja prijetno impresijo zaključka nelagodne epidemiološke situacije.

Mutant Joe nas v razgibano okolje plošče Dream Corrupter vpelje z uvodnim komadom Highway Ghotic. Daljša fuzija srhljivega šuma s terenskimi posnetki žvižgajočega vetra se preobrazi v igriv ples basovske linije z vokalnimi in sintetičnimi vložki. Sledi že omenjena skladba Lost in Nothing, ki s klubsko naravnano strukturo najavi formo naslednjih komadov na dolgometražcu. S podobnim slogom eksperimentalne izvedbe baile funk ritmizacije smo soočeni tudi v Paranoid Blues, ko se v zaključku dela po nežnejšem ambientalnem premoru pojavi močno saturiran udarec neprepoznavnega kick bobna.

Skladbe Atletico, Caralho in Silk Gore v zvočno podobo albuma implementirajo ritmične vložke plemenskih tolkal, ki v kombinaciji s prezentnim kickom blago spominjajo na drznejšo obliko big room house odvoda, imenovanega jungle terror v stilu zgodnejših produkcij nizozemskega producenta Wiweka. Energijsko nabito ozračje, prežeto z zvočnimi prizori tropske krajine, učinkuje kot kontrapunkt prvotno zastavljeni temi albuma Dream Corrupter in nekoliko shizofreno funkcionira kot zaokrožena celota s povsem drugačnim narativom. Kompozicije vse do zaključka skladbe Karakum Desert ne zvenijo temačno in srhljivo, temveč prej vabijo na zanimivo zvočno avanturo, na kateri se basu in tolkalom v vodilni vlogi občasno pridružujejo supersaw sintetične zvočne oblike. Sledi skladba Moments of Awareness, ki se zdi kot mirnejša vrnitev v mrakobno ozračje, v slogu katerega se album tudi zaključi. Dream Corrupter skleneta skladbi New World Disorder in Inner Trench, v katerih po krepkih vrhuncih sledi ležeren ambientalen razplet.

Mutant Joe se na aktualnem albumu ponovno dokazuje s kvalitetno produkcijo svojevrstnega zvoka. Dream Corrupter, ki mu bomo v današnji oddaji prisluhnili v celoti, je kombinacija elementov plesne glasbe, ritmizacij tolkal in temačnega ambienta, katerih produkcija avtorju predstavlja polje udobja v psihično utrujajočem obdobju epidemije.