samozaložba/Gilead Media, 2019

Sizifa si moramo zamišljati srečnega. Čeravno ob vznožju gore vsakič znova čaka ista skala, ki jo bo treba potisniti do vrha, to nikakor ne sme biti razlog za obup. Breme človeka nikoli ne bo zapustilo, po drugi strani ravno to breme človeka izpolnjuje. Bogovom Sizifa sicer ni uspelo kaznovati s kotaljenjem skale navkreber vsakič znova in znova in znova v nedogled predvsem zato, ker že sam akt vzpona na goro osmisli življenje posameznika. Ne obstaja zgolj en smisel in nič ni predpisano, jasen je le absurd, ki se pojavi na presečišču človekove nuje po določanju smiselnosti življenja in odkrivanja njegove iracionalnosti ravno v tem, kako mu samo življenje ne nudi prav veliko odgovorov – prej v odgovor kvečjemu ostane tiho.

V iskanju odgovorov se je znašel tudi A.L.N., protagonist one-man doom in black metal projekta Mizmor, projekta, ki je od ustanovitve leta 2012 do danes, ko ga predstavljamo v Tolpi bumov na Radiu Študent, doživel precejšnjo transformacijo. A.L.N. je sicer znan tudi kot član zasedbe Hell, temu bendu se pridruži na živih nastopih, tudi Hell je namreč še en one-man band projekt iz Salema v Oregonu, ZDA, s katerim si Mizmor na odru deli člane. Gre za četverico posameznikov, ki so odraščali skupaj in ki se med seboj poznajo dovolj dobro, da lahko družno solidno odigrajo glasbo, kot jo je zastavil posamezen avtor.

Izraz mizmor v hebrejščini pomeni psalm in psalm je v svojem začetku projekt Mizmor tudi dobesedno bil. Celo več psalmov. A.L.N. se je v času nastanka projekta Mizmor namreč znašel v precejšnji duševni stiski, ki je temeljila predvsem na izgubi vere v krščanstvo, vere v Boga. Njegov prvi album je torej dejasnko predstavljal niz psalmov, s katerimi je še nagovarjal Boga. Kot takih jih ni posebej naslovil, označil jih je zgolj z rimskimi števkami. A.L.N. se je namreč pred tem znašel na šestmesečnem študiju Biblije v Nemčiji, kjer so se mu njegova prepričanja začela počasi razstavljati. Namesto miru, ki ga je obljubljala vera v Boga, je čutil zgolj depresijo in nemir - a v takšnem stanju je nato pisal glasbo, tako se je rodil projekt Mizmor, katerega novi album Cairn predstavljamo v tokratni Tolpi bumov.

Kot že rečeno, v glasbi Mizmor se je od nastanka projekta v letu 2012 marsikaj spremenilo. Produkcijsko gledano gre z albumom Cairn zagotovo za projektov najbolj dodelan izdelek do danes, A.L.N. se je tokrat snemanja lotil profesionalno, v studiu, ne kot prej sam pri sebi doma, z opremo, ki mu je bila na voljo. Morda ne bo odveč omeniti, da je album sestavljal celo leto dni in da je v ta namen tudi odrekel svoji predhodni zaposlitvi.

Glede same muzike pa … Ta ostaja zvesta zakonitostim dooma in black metala z razliko, da ni zares vkopana v jarke ne ene ne druge struje, temveč zanimivo kombinira obe v nadvse dinamično zvočno kolesje. Razlike med starejšimi in novejšimi izdajami projekta se skrivajo tudi v samih poimenovanjih komadov in so vezane na avtorjevo bližino oziroma oddaljenost od vere v Boga. Na začetku svoje poti projekt Mizmor skladb ni naslavljal, skrival je tudi besedila skladb, medtem ko ob njegovem kasnejšem delu že zasledimo izrazito bogato opisne naslove in tudi precej izpostavljena besedila skladb.

Ključno v primeru albuma Cairn - ime plošče mimogrede označuje kup kamenja, ki ga lahko uporabimo za označevanje poti, kot je to priljubljeno v hribih, pri nas mu pravimo možicelj, ali pa kot neke vrste spomenik - torej, ključno v primeru tokratnega albuma je A.L.N.-ovo odkritje Alberta Camusa in njegovega znamenitega Mita o Sizifu. Kot smo omenili že v začetku recenzije, gre na poti projekta Mizmor resnično za precejšnjo transformacijo, transformacijo avtorja iz vernega kristjana v ateista, ki paradoksalno sredi puščave smisla odkrije plodna tla.

Naslovi skladb Desert of Absurdity, Cairn to God, Cairn to Suicide ter The Narrowing Way že kažejo nesporno sorodnost z mislijo Camusa. Dalje lahko to podkrepimo tudi z deli besedila skladbe Desert of Absurdity: »lucidity has found me, awareness is mine,« »Ceaseless mining - we scour for meaning, a world devoid of purpose and truth, thus awakes the absurd, its dissonance engulfs me« ali z besedili iz skladbe Cairn to God oziroma Cairn to Suicide: »I won the knowledge, fully imbued, that God is counterfeit and false, my knowing is empirical, and tested« ter »must I obey the call to live, or can I give way and die?« Sploh z besedilom zadnje skladbe na albumu, skladbe The Narrowing Way: »its vise obliges me to make, harnessing its energy, to give the void its colors, there is not truth but truths, meaning is self-imposed and life implores me to ascribe or else be trampled underneath,« v katerem torej pompozno zaključi z novim znanjem - da resnica ni ena sama, resnic je več.

Tako se Cairn torej pokloni svojemu stvaritelju, ki to ni. Z gotovostjo drži eno: kdor išče, ta najde. V iskanju Boga je A.L.N. stvaritelja tudi zares odkril, le da nikjer zunaj njega, kolikor absurdno se to sliši, to je njegova in je naša edina resnica. To sicer ne pomeni, da bomo hkrati prikrajšani za vso radost, ki jo obljublja varno zavetje vere v Boga, prej nasprotno – tako kot Sizif svoje zadovoljstvo črpa iz prenašanja lastnega bremena, tako tudi naša življenja pridobivajo na kakovosti ravno na presečiščih soočanja z izzivi - šele ko občutimo nekaj kot neprijetno, lahko razločimo prijetno.

* naslednjo soboto, 19. oktobra, bo ob 20h na sporedu RŠ daljša dvourna oddaja DJ grafiti o projektu Mizmor z vključenim intervjujem z avtorjem