NAH: AGED + HIVER EN NEUF MORCEAUX

Ali se smatrate za enega tistih posameznikov, ki so se v življenju vsaj enkrat sladko našobili ob zgodbi, ki opisuje, kako sta se spoznala John Lennon in Yoko Ono? Menite, da ste postali žrtev bolezni, ki stoji za nepoboljšljivo romantiko, ki vam želi raznesti trebuh vsakič, ko slišite svoje ljube reči besedico »ja«? (Disclaimer: po pripovedovanju se je John Lennon začel zanimati za Yoko Ono po ogledu njene razstave, ki je vključevala stropni napis yes v tako majhni pisavi, da je moral uporabiti lupo.) Če ste na vsaj eno zastavljeno vprašanje odgovorili pozitivno, ostanite še naprej z nami v nocojšnji Tolpi bomov, da vas spoznamo z rešitvijo za vaše težave. Znebite se idealov šestdesetih let in pozitivnega mišljenja ter s tem povezanega razočaranja - s preprosto metodo, ki bo vaš svet obrnila na glavo kot že tisočim pred vami.

Naučite se reci ne.

V nocojšnji Tolpi bumov se posvečamo kar dvema izdajama producenta Michaela Kuhna, ki se skriva za imenom NAH. To ime ne stoji za nič drugega kakor ravno za pogovorno različico besede ne. Gre za DIY umetnika, tudi bobnarja v punk duu 1994!, bolj aktivnega na podtalnih scenah področij Filadelfije in Bruslja.

Naveličanega ponavljanja svojih vselej istih kitarskih uspešnic s projektom 1994!, smo ga šele letos ujeli dejavnega tudi v drugačnem formatu, namreč ob boku naše ljubljene Moor Mother, s katero sta skupaj posnela komad May 7^th. NAH je pod tem imenom sicer dejaven že od leta 2012, ko je na Bandcampu objavil svoj prvi izdelek tapefuck, a je predvsem zavoljo nezanimanja za megalomanski uspeh ostal sam s sabo dodobra skrit pred očmi velike Javnosti. Mike pravi, da je začel producirati glasbo, kakršno je želel sam poslušati, a je nikjer ni našel, torej da gre za zgolj sebično dejanje, in ne za posredovanje kakršnihkoli sporočil. Da, tako preprosto vam NAH že na ravni ustvarjalnega procesa posreduje svoj ne.

NAH je projekt, ki združuje Mika kot bobnarja, Mika kot manipulatorja semplov in Mika v vlogi vokalista. Ob kratkih in sladkih, menda izjemno glasnih živih nastopih tako še vedno v živo bobna, medtem ko si pri izvajanju s sempli pomaga z MIDI kontrolerjem in Rolandovim SP-555. Sama glasba, ki jo ustvarja, pa je konglomerat različnih glasbenih vplivov, tako punka, jazza kot tudi hip-hopa. Definitivno ga lahko vržemo v isti koš z Death Grips, clipping., Moor Mother, celo s HO99O9 ali na trenutke tudi z Lightning Bolt.

NAH: Aged (Samozaložba, 2017)

Izdaja Aged sestoji iz šestih komadov tipa tempirane bombe, obdane z rezkimi piski oscilatorjev in ojačanimi bas beati, ki jih suvereno obkroža še resen, stabilen vokal. Hruščave podlage se uspešno izmenjujejo z nekoliko bolj downtempo jazzovskimi, vseokoli pa so prepletene z neštetimi elektronskimi beati in sempli, ki ponekod spominjajo tudi na še repetitivnejše house/techno odvode, kar je posebej očitno v komadu haus. Ta komad je vstavljen med nekoliko agresivnejša kosa swipe from my garden FT. MIKE in gave shrill, zanimiv pa je predvsem zato, ker gre za segment plošče brez vokalnega vložka, v katerem pa vseeno slišimo ponavljanje besede NAH kot zgolj posledico elektronskega zvočenja.

NAH: Hiver En Neuf Morceaux (Ranch, 2017)

Različno od izdaje Aged pa Hiver En Neuf Morceaux ne stoji več v formi več krajših skladb, temveč gre tu zgolj za en daljši kos. S formo pa se jasno spremenijo tudi ostale strukturne in vsebinske pritikline, tokrat NAH namreč operira z nekoliko bolj prosto jazzovsko metodo muziciranja znotraj forme mestoma konstantnega, repetitivnega bobnanja in kasneje nekoliko bolj besnečega ter igrivejšega preigravanja različnih semplov.

Razgibanost Mikove dosedanje glasbene zapuščine, ki se kaže v obliki izjemno zanimivih, redko suhoparnih glasbenih izdelkov, je že zdaj lahko precej navdušujoč dejavnik, ki posameznika pripravi do tega, da kdaj ne izgovori tudi dvakrat, v želji, da bi se ta spremenil v »ja, prosim, več tega«. Ali pa se skoznjo izkaže tudi, da kdaj, ko kdo reče ne, v resnici misli suveren ja. NAH se za to pravzaprav ne meni zares, dela pač tisto, kar na glasbeni sceni pogreša, mi pa smo tega lahko veseli ali pa ne.