Katera je naj domača plošča po izboru glasbene redakcije Radia Študent??

* Zasedba Moveknowledgement je verjetno ena bolj posebnih zasedb na domačem glasbenem polju v zadnjem desetletju, saj so skozi leta izrazito ali kar radikalno spreminjali svoj izraz. Z vsako ploščo so dejansko predstavili drugačno podobo in praviloma skoraj nikoli ponavljali tistih vzorcev, ki so jih že uporabili. Pri vsem tem kameleonstvu pa jim je uspelo obdržati lasten izraz. Moveknowledgement niso prepoznavni zgolj po zvoku; prepoznavni so tudi po tem, da se neprestano spreminjajo oziroma raziskujejo po celi paleti glasbene zapuščine. Seveda jim dodatno težo dajejo posamezne komponente, predvsem jezik prepoznavnega hitrogovorca, toda ne glede na to gre za konsistentno druščino petih inštrumentalistov.

Od izdaje zadnje plošče Listen To Nebukadnezar je minilo že več kot štiri leta in peterica je v bližnji preteklosti redkeje nastopala. Morda zato, ker so se posamezni člani ukvarjali bodisi s solo izleti bodisi z drugimi zasedbami. Sicer je bila prej omenjena plošča, ki so jo v lanskem letu ponovno izdali z novim, boljšim miksom, nekako prelomna. Z njo se je zasedba skrčila in se je nekako začelo drugo ustvarjalno obdobje, ki pa je sedaj obteženo z novo ploščo. Te dni je namreč izšla četrta po vrsti z naslovom 'Pump Down!!!'. Glasba Moveknowledgment nikakor ni predvidljiva, morda je pri njih sedaj že moč predvideti to, da bodo z vsako izdajo ponudili nekaj povsem tretjega. In seveda, tudi tokrat je temu tako.

'Pump Down!!!' vsebuje deset štiklcev in že ob bežnem poslušanju je ugotovljeno, da so se Moveknowledgement v večji meri obdali s kitarskim zvokom. Zagotovo na nobeni predhodni plošči ni bilo slišati toliko eksplozivnih in z ostrino oplemenitenih kitar. Tako uvodni skladbi s post punkovskim zvokom, vtrtim v pop formo, skorajda šokirata, toda ko se zdi, da se bo potek nadaljeval v podobnem tempu, nato na plano ponovno privre njim prepoznaven sinth zvok. Kot je znano, ima peterica še en odvod idej, ki se imenuje Moveknowledgement Free Pop Orchestra, in ravno v tem projektu so na veliko eksperimentirali s sinti in predstavljali nekakšne lastne smernice, kar se domnevno odraža na novi plošči.

Plošča kot celota je kitarska, kar pa ne pomeni, da sedijo na kakšni od vej rokenrola. Na razpolago je cela paleta nastavkov, naj si bodo to dub, ska, elektro ali noise rock ter kup drugih. Zanemarljivi niso niti za na plesišče odmerjeni poskoki. Komadi so si med seboj precej različni, vendar vsi vsebujejo nalezljiv pogon (groove), naj si bo v hitrih ali počasnejših, tudi s psihadelijo oplemenitenih delih. Torej spretno vijugajo med različnimi nastavki, pri tem pa ostajajo vseskozi prepričljivi in suvereni v prav vseh momentih. Prepričljivi tako v tistih skoraj na prvo žogo preprostih komadih kot v tistih počasnejših, kompleksnejših. Enovita plošča torej, z izvrstno produkcijo, ki ji je kljub dodelanosti uspelo ohraniti ravno pravšnjo mero grobosti oziroma surovosti. In priznati je treba, da je kvintet ponovno močno presegel okvirje domače glasbene produkcije.

pripravil Gašper Prus