Samozaložba, 2014

Hiperproduktivna Solange Gularte in Mehdi Ameziane se pod čislanim imenom Natural Snow Buildings vračata z novo ploščo »The Night Country«. Duo, ki sicer redko nastopa v živo, smo imeli pred leti možnost slišati tudi pri nas, kultni underground status pa sta si pridobila prek številnih omejenih in ročno sestavljenih izdaj. Na  Radiu Študent smo se jima sicer že posvečali v okviru oddaje Razširjamo obzorja, kjer smo obdelali kompilacijo »The Snowbringer Cult«, ki združuje posnetke Natural Snow Buldings ter njuna solo projekta Isengrind in Twinsistermoon. Takrat smo zapisali, da sta Solange in Mehdi »v zadnjem dobrem desetletju ustvarila zavidljiv opus čudaške in intimistične imaginarne folk psihedelije, polne dromljanja in okleščene pesemskosti, ki je zakrožil predvsem prek mnoštva unikatnih, na začetku tudi ročno izdelanih, malo-nakladnih izdaj. Te so pogosto opremljene z bogatimi grafikami Solange, nekatere pa celo vsebujejo dodatne knjigice v obliki stripov.« O njunem pristopu pa smo dejali, da bi ga lahko označili »kot nekakšno ponovno imaginacijo pomenskih tropov do neke mere že imaginarnih ljudskih tradicij na področju pesemskih form, pristopov k asemblaži zvokov ter njihove ambivalentne umestitve v glasbeno-vizualni mitopoetski kontinuum. Pri tem prosto zajemata iz različnih zvočnih svetov, ki pa se vedno zgoščujejo v prepoznavni modalno-dronerski tok, prečen s povsem razoroženimi vižami za krhka glas in kitaro.«

No, na sveži »The Night Country« tak pristop nedvomno nadaljujeta, bolj pozorni feni pa bodo opazili tudi majhne premike v teksturi in poudarkih sicer prepoznavno postavljene slike. Besedilno podobje, naslovni namigi in grafika se tokrat nagibajo v tisto bolj »horror« dimenzijo njunega sveta, ki ga hkrati z aluzijami na grozodejstva in neizrekljive nočne dogodke s svojim eklektičnim glasbenim izrazom tudi že raztapljata. Skladbe slikovitih naslovov »Season Of The Slasher«, »Rusty Knives Valley« ter »Sandman Traps« tako utrinke kolektivnega filmskega podobja povlečejo v njun onirični mitopoetski kontinuum, kjer se še tako prozaične narative in motivi privzdignejo v nekaj dosti bolj vznesenega, brezčasnega.

To seveda počneta s svojim izjemnim občutkom za temeljni, prototipni drone, ki bi v svojih inštrumentalnih virih lahko bil tudi klišejski, a tak nikoli ne postane zaradi pozorne in suverene lo-fi zamazanosti, vztrajnosti in jasnosti ekspresivne namere za njim. Pri poslušanju Natural Snow Buildings se je tako res težko upreti temu, da bi nas ne potegnila v svoj svet čudenja, sanjsko-obredne privzdignjenosti ter, enako pomembno, latentne krutosti in nasilja, neizrekljivih slutenj živalskosti in demonskosti. V tem recimo prednjači tipična kratka »viža« »Where Your Body Split«. Sicer pa je tokrat opaziti še bolj poudarjen fokus na podrobnostih. Če izvzamemo njune maratonske dronerske izdaje, kot je bil denimo »Slayer Of The King Of Hell«, so v albumskem smislu tukajšnji dromljajoči kosi precej dolgi in ne nujno vedno usmerjeni samo v masivno akumulacijo, temveč kdaj tudi v tisto svojevrstno improvizacijsko obvisenost v vmesnih prostorih prisluha.

Natural Snow Buildings s ploščo »The Night Country« beležita še eno zmagoslavno poglavje svoje izraznosti. Kljub temu da operirata z gradniki, ki na neodvisni sceni že dolgo doživljajo inflacijo, se že leta spretno izogibata plitkemu esteticizmu, retro čaščenju, eksotiziranju in ostalim sumljivim fenomenom. Vse to pa predvsem po zaslugi singularne in močne splošnokreativne vizije, ki očitno žari tudi na tej izdaji.