eee, 2013

Nocojšnjo Tolpo posvečamo hiperaktivnemu dvojcu Njiqahdda iz Illinoisa in njuni plati Serpents In The Sky, izdani pri lastni založbi EEE.

Njiqahdda se nekako vrtita v krogih atmosferičnega black metala, a je Serpents in the sky dosti več kot to. Ameriški black metal je trenutno najbolj progresiven žanr znotraj metal glasbe in najbolj presega sam žanr oziroma ga razteza na druge žanre. Tudi ideologije ali tematski principi so zelo oddaljeni od tistega tipičnega satanističnega in nihilističnega pristopa black metala stare celine. V severni Ameriki se je black metal zelo razširil in postal gromozanski trend, zato je tudi koloniziral razne žanre in različne ideologije. Če Njiqahdda označimo za hipsterski black metal, ne storimo nobenemu krivice, seveda če to oznako razumemo kot oznako, ki označuje bende, ki so daleč od blackmetalskih prvin in so nekako postali popularni s samim trendom, ki se je pojavil pred nekaj leti. Tematike na plati Serpents in the sky nimajo veze z bogokletstvom, nihilizmom ali vsestranskim sovraštvom. Njiqahdda se soočajo z tematikami, kot so meditacija, duhovnost, narava in transcendentalnost. Tako kot tematika je tudi glasba na plati zelo daleč stran od klasičnega black metala.

Njiqahdda imajo za sabo brutalno veliko izdaj, začeli so leta 2005 in od takrat izdali 14 albumov, EP-jev pa je bolje ne šteti. Tudi nekaj zanimivih splitov imajo za sabo, najbolj izstopa lansko leto izdani split s Horseback, Venowl in Cara Neir. Njiqahdda ima še eno formo, ki se imenuje Njiijn, preko katere izdajajo zgolj ambientalni drone. Poleg tega sta oba člana aktivna še v drugih lokalnih bendih. Pri takemu številu izdaj je zelo težko slediti ali razumeti njihov razvoj. Skupni faktor prejšnjih izdaj je definitivno ambientalno vzdušje, ustvarjeno preko dronea in bolj post-rockerskih riffov, vedno so prisotni tudi psihedelični vložki. Na starejših platah je dosti vpliva depresivnega black metala, ki pa ga ne najdemo na albumu Serpents in the sky.

Serpents in the sky je kolaž žanrov, ki se nekako prepleta skozi celotno plato. Največ rifov spominja na nekakšen post-black metal oziroma atmosferični metal, ki pa hitro preide v kakšen blagi sludge ali pa post-metal, zato lahko mirno rečemo, da najdemo vplive Isis ali Neurosis. Zelo izstopajo progresivni metalski deli, ki delujejo, kot da so umeščeni v komad z namenom, da grobo prekinejo razvlečene melodične rife. V nekaterih primerih pa se ta progresivni metal spremeni v odlično stopnjevanje, ki nekako privede v vrhunec komadov. Prav ti progresivni prijemi zelo spominjajo na Mastodon ali Baroness. Zanimivi so tudi akustični oziroma folkerski deli, ki pa temeljijo predvsem na ustvarjanju nekakšnega umirjenega vzdušja plošče. Prav ti folk deli se lahko prelevijo v dronerske dele, ki so prav tako izjemni in dokazujejo, da je dvojec zelo dobro podkovan v ambientalnemu drone-u. Zelo malo je psihedeličnih delov, so pa postavljeni na mesta, kjer lepo izpopolnijo dogajanje na plošči.

Plošča kot celota deluje zelo dobro, saj je struktura komadov zelo dovršena, skozi plato pa se odvije vrsta soničnih pokrajin in zgodb. Če smo v začetku priča bolj progresivnim in intenzivnim strukturam, se komadi proti koncu plate dosti bolj vlečejo in več je epskih riffov. Vrhunec albuma Serpents in the sky predstavljata prav istoimenski komad in komad, ki mu sledi, z naslovom … and the Men Behind the Sun, saj na plati ustvarita najboljšo atmosfero in z neskončno razvlečenimi riffi kreirata pravo pogubo oziroma se Njiqahdda žanrsko prelevi v doom bend. Vokal se na plati tudi zelo dobro izkaže, saj ne gre za tipično blackmetalsko kričanje, ampak za nekakšno nizko petje, ki spominja na petje pri tradicionalnih doom bendih.

Tematika besedil se na plati Serpents in the sky ukvarja s problemi kapitalizma in krize človeštva. Nekatere ideje so črpali iz dokumentarne serije Zeitgeist, esenco besedil pa predstavlja proces zaznavanja jeze, žalosti in revolucije, ki ne bi spremenila le našega življenja, ampak tudi svet v katerem živimo.

http://eeerecordings.bandcamp.com/album/serpents-in-the-sky