NOWHEREBOUND: Mockingbirds
Drunken Ship, 2014
Da je Austin v Texasu eno tako super rokenrol mesto, vemo tudi pri nas. Dober glas seže tudi v slovensko vas. Klubov in bendov pa tudi podpornikov scene je kot listja in trave. Nekatere izmed bendov smo videli tudi že pri nas, Born to Lose in New Disaster, recimo. Z njima pa je malček povezana tudi današnja Tolpa, saj je zasedba Nowherebound nastala prav iz njunih članov.
Prvi zametki Nowherebound so sicer nastali v malo drugačni obliki, kot jih predstavlja najnovejši album Mockingbirds. Najprej je namreč šlo za bolj akustično folk, punk izvedbo vokalistov prej omenjenih skupin, ki je že izdala tudi dva albuma, prvenec The songs of Broken Men in drugega s preprostim naslovom II. Potem pa se je Chrisu Clinku in Natchetu Taylorju očitno spet zahotelo malo več akcije in ostrejših ritmov in sta za najnovejši album k sodelovanju povabila člane svojih matičnih zasedb.
Razširjena zasedba Nowherebound se seveda močno pozna na zvoku albuma Mockingbirds, ki je nekakšen miks prvih dveh folk-punk albumov in energičnega nabritega rokenrola, kot ga igrajo Born to Lose in New Disaster. S to razliko, da so folk-punk komadi na novincu podprti s spremljavo celotnega benda in zato bolj polni in energični. V tem oziru uvodni komad Here I Am zveni skoraj preroško. Kot da bi fanta hotela povedati, da se vračata nazaj domov, v vode rokenrola. Dejansko se to zgodi že v naslednjem komadu, That Was Yesterday, in še bolj v sledečem nabritežu, Culture Zero, ki prebudi spomin na najboljše in najbolj divje iz zakladnice komadov zasedb Born to Loose in New Disaster.
Da za dramatične življenjske zgodbe, ki jih je Mockingbirds poln, ni boljšega kot iz petnih žil potegnjen hripav ali pijano zveneč vokal, je na glasbeni sceni več kot dovolj dobrih dokazov – od Poguesov do Dropkick Murphys. V Nowherebound imamo kar dva taka hripavčka, ki v svoje izpovedovanje vlagata vso svojo bit. Chris in Natchet si pravično delita vokalne dolžnosti in tako poskrbita še za dramatičnejše razsežnosti zgodb, ki jih pripovedujeta. Da pa vse skupaj ne postane preveč zateženo, skrbi bend z dinamično spremljavo v luči najboljše rokenrol tradicije Austina.
Album Mockingbirds je odličen preplet nabritega rokenrola in živahnega folk-punka z aromo teksaške puščave, angažiranostjo folka, najboljšo ostrino rokenrola in odličnimi vokali.
Dodaj komentar
Komentiraj