Accidental Records, 2022

Nwando Ebizie je s prvencem The Swan ustvarila sanjaško trdnjavo resničnosti, ki še poglablja kreativno kuharijo umetničinega obstoja. Je videastinja, DJ-ka, performativna ustvarjalka, piska, plesalka, raziskovalka, vse hkrati in vedno več kot le izbrani način izražanja. Čeprav je klasifikacijsko zahtevna, multimodalnost Ebizie ni mrtva in oddaljena od ustvarjalke, torej ni na voljo za objektivno seciranje v prostorih galerij ali preko medija digitalnih datotek. Avtorica se na prvencu z nami in glasbo spoji, kot se prepletajo korenine živčnega sistema dreves. Čeprav je nevidna, njena utelešenost poudarja pomen čustvovanja, čutenja in izkušnje, ne le misli.

Dolgometražec zaradi svoje intenzivnosti poslušalko preplavi in izžame, a je konec koncev vendarle vzhičena in hvaležna za dogodivščino. Prvenstveno gre za posledico ustvarjalkine želje po aktivnem sodelovanju med njo in občinstvom, pri čemer prisotne vpne v skupnostni ritual, ki ga iniciira s skladateljskimi in tematskimi prijemi. Uvodna skladba Battle Cry je povabilo k zagonu, uličarski akciji povorke, ki poziva h kolektivnosti s »call and response«, glasbeno tradicijo črnske diaspore. Takšno komunikacijo Ebizie uporabi med sodelujočimi inštrumentalisti in sabo ter na globlji, spiritualni ravni.

Ustvarja znotraj afrofuturistične tradicije, a ne ponudi programske verzije gibanja. Soočeni smo z godbo špekulativnih fikcij, ki obstajajo v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, skoznje pa teče tok političnosti. Glavnina tega je posredna, saj se z idejami matriarhalne skupnosti, Črnega Atlantika in nevrodivergentnosti soočimo ob stiku s starodavno entiteto, amalgamom doživljanj in oseb, ki je sedaj obsedla Ebizie. Avtorica pripada ibojski skupnosti, v kateri ljudje posedujejo tako imenovani chi, osebnega božanskega varuha oziroma duha, ki jih vodi. Chi vseh je medsebojno povezan, zato lahko pozicijo umetničine nadosebnosti razumemo kot govor iz sebe in lastnih izkušenj, hkrati preseženim z obstojem drugih.

Jaz, ki stoji nasproti takšnega vzajemnega ogledala, ima vpogled v alternativne realnosti, ki jih lahko tudi materializira. Davida Bowieja je tako metamorfoza v nezemljana Ziggyja Stardusta osvobodila smrtnosti in pričakovanj občinstva do Bowieja kot lastnika telesa alter ega. Tudi Angel Bat Dawid je klicala k zvezdam in bila pri tem orakelj skupne povezanosti. S prečenjem meja individualnega obstoja sta postala mit, njuna resničnost pa je z verjetjem postala realna.

Le redke imajo sposobnost prebaviti neizrečene misli družbe in jih uokviriti izven individualnih pomislekov. Ko ji družba govori ne, Ebizie z NO! prepozna majhno besedo za odnos generacij družbe, ki jo zavrača; ko s slojenjem vokala dodaja teksture mnogoterih čustvenih izrazov, se replicira v množico različnih verzij same sebe. Ko so drugi v času pandemije koronavirusa ustvarjali lastne mehurčke preživetja, je Nwando Ebizie ploščo The Swan ustvarila v samoti svojega doma v Todmordnu v Veliki Britaniji. 

Album The Swan ima orkestrsko izrazoslovje. Ozvezdja eksperimentalnega jazza razblinjajo sunki energije, plesni momenti možgane zamaknejo pod kontrolo telesa, taborniško pripovedovanje pa povzroči nadvse ležerno odsotnost. Glasba prebavlja izrečene in neizrečene misli. Na kakršnemkoli drugem glasbenem izdelku bi njena neodvisniška borba povozila rdečo linijo. Z navideznim kaosom skladateljstva, pretresljivega tekstopisja in močnega performansa nas Ebizie popelje skozi izjemno izkušnjo enega najvitalnejših dolgometražnih izdelkov tega leta. Nwando je bila leta 2019 prejemnica prestižne britanske nagrade Oram Awards za izjemne umetnike na področju glasbe, zvoka in sorodnih tehnologij. S prvencem si sedaj zasluži vse nagrade tega sveta.