Godz Ov War Productions, 2020

Težkometalni dvojec Odraza iz Krakova je letošnjega maja pri poljski založbi Godz Ov War Productions šest let po prvencu izdal svojo drugo studijsko ploščo Rzeczom. Odraza oziroma v slovenščini gnus je projekt dveh glasbenikov, ki sta se pred trinajstimi leti srečala na nekem druženju v Krakovem in dve leti kasneje začela skupaj ustvarjati glasbo v več zasedbah, med katerimi je Odraza zgolj njun projekt. Kitaristu, basistu in vokalistu Mateuszu Maryjki oziroma Stawroginu ter bobnarju Konradu Wiśniewskemu ali Priestu, ki med drugimi delujeta še v zasedbah Gruzja, MasseMord, Totenmesse in Voidhanger, je odstopanje od norm v pristopu k ustvarjanju glasbe skupaj z neodrekanjem mavričnosti žanrskega sveta omogočilo doseči precej samosvoj izraz. Njun cilj ni doseganje prepoznavnega blackmetalskega sloga, kot je to več kot opazno pri drugih zasedbah, temveč so denimo za žanr značilni blast beati in kitarsko drvenje predvsem sredstva za izražanje. S tem se člana zasedbe učinkovito izmuzneta dolgčasu, ki preveva današnjo produkcijo v sličnih podtalnih zvrsteh.

Plošča Rzeczom, kar bi v slovenščino najbolj ustrezno prevedli z besedo reči, tematizira vsebine, vezane predvsem na osebno življenje avtorjev. Pet let trajajoče garaštvo, vloženo v perfekcionistično oblikovanje glasbe, je, kot pravita, skozi razdajanje njunega notranjega sveta v umetnost, posvečeno njima samima. Skladbe sta pripravila s poudarkom na premlevanju družbenih mitov, navideznosti, strahu in »dediščine, ki je ne moreta zanikati«. Pri tem se pojem dediščine brez dvoma nanaša na krščansko tradicijo in nacistično zgodovino, ki sta kot temelja poljske družbe prešli v težkometalne in nemalokrat tudi druge muzike te države. Pred petimi leti sta bila tako povabljena k sodelovanju uglasbitve življenja oziroma smrti nekdanjega koncentracijskega taborišča, katerega pobudnik je bil tamkajšnji muzej tovarne Oskarja Schindlerja, rezultat pa je dvajsetminutna inštrumentalna spremljava črnobelih podob tega krutega obdobja človeške zgodovine, naslovljena Kir.

V glasbovanju avtorja ne upravičujeta in ne zavračata omenjenih družbenih tegob, temveč se z njimi spopadeta in skušata razumeti, kako so ju oblikovale. Po izidu EP-ja Kir sta krenila v smeri predvsem krajših in strnjenih, pretežno blackmetalskih skladb z brutalno iskrenimi osebnoizpovednimi besedili, ki tvorijo ploščo Rzeczom. Po njunih besedah namen ni bil narediti plošče, temveč jo ustvariti, zato ta nedvomno vključuje vsa protislovja, tako osebna kot tudi zvrstna. Projekt Odraza je namreč še posebej na aktualni plošči zvrstni kompromis, saj se v krajših, dramatičnih skladbah bolj udobno počuti kitarist, medtem ko so bobnarju blizu daljše in strukturno razpredajoče skladbe. Izstopajoči elementi glasbe so vokalni oziroma čustven naboj in interpretacija vsebine, ki je značilna za tovrstne podzemne projekte na Poljskem, najbolj prepoznavno denimo iz glasbe zasedb Furia in Mgła, kot tudi vnosi postmetalskih pasaž in jazzovskih tolkalskih detajlov v skladbe, ki odlikujejo posebneže poljske glasbene produkcije. Podobno kot na prvencu Esperalem Tkane, glasbo obdaja opoj alkohola, temačnih ulic, kleti ter najemniških stanovanj Krakova, a aktualno ploščo Rzeczom ne glede na to polni veliko več življenjske energije, zvočno pa učinkovito obide monotonost, morda še slišno na debitantski plošči.

Plošča Rzeczom je po besedah zasedbe Odraza potovanje v zavest človeka z zlomljeno samozavestjo, v trenutek, ko sovraštvo do samega sebe zatre vpetost v družbo in predvsem pripravljenost na odprtost do drugega, iz česar vznikajo zgodbe površinskih odnosov in podleganje primitivnim gonom. Plošča razkriva človeku najbolj pretečo in najhujšo grožnjo, njegove nezaceljene rane in gnus. Med poplavo plošč blackmetal bendov je plošča Rzeczom ena tistih modernejšega kova, snovana z veliko mero občutka za komponiranje, za izvirnost in aktualnost. Ne glede na to, da sodi v zvrst black metala, atraktivno presega tipične blackmetalske izdaje, ki so nemalokrat še vedno zaznamovane z zvokom in idejami norveškega black metala 90. let prejšnjega stoletja, in je morebiti ravno zato za tovrstno glasbeno usmeritev nenavadno spevna in izrazito privlačna. Vendarle pa to nikakor ne pomeni, da sta vzdušje in izvedba, ki sicer pritičeta tej glasbi, kakorkoli ogrožena. Četudi je izdaja ujezila nekatere puriste, je to plošča, ki sega v sam vrh letošnje težkokategorne glasbene produkcije.