Okniino: niinolam (aseben, 2021)

+

Kai Virtual: aftergLO (aseben, 2021)

Na internetu se med mlajšimi generacijami viralno širi nepredvidljivo gibanje, zaznamovano s hitrimi BPM-i ter sarkastično produkcijo, ki meša trap z eurobeatom, gamerskimi elementi ter težko distorziranimi in umetno zvišanimi vokali. Današnja Tolpa bumov je posvečena albumoma domačih internetnih glasbenih disidentov okniina in Kaia Virtuala. Producenta in raperja, ki domujeta na internetu, stanujeta pa v mariborskem okolišu, sta kljub svojim srednješolskim letom med vidnejšimi predstavniki kanala Nebesa, stilizirano A s e b e n. Gre za spletno skupnost somišljenikov, ki jo je ustanovil Nomark, ti pa svojo glasbo in spremljajoče videospote objavljajo pod isto streho. Med drugim so nastopili na festivalu Grounded in organizirali mednarodne virtualne rejve v igri Minecraft. Nebesa so morda celo edini primer pri nas, ko se je okoli ekstremno nišne glasbe in povezanega življenjskega sloga oblikovala predana internetna skupnost, dokaz za to pa je med drugim živahen kanal na Discordu.

Okniinov drugi album niinolam in debi aftergLO Kaia Virtuala sta tako rekoč bistvena primera sodobne internetne glitchcore in cloud trap scene, saj poslušalcu celovito predstavita specifično estetiko. Glitchcore scena je globalni fenomen, ki ga je mogoče zaslediti v tako rekoč vsaki jezikovni skupini z dostopom do interneta, njeni internetni raperji pa zvenijo presenetljivo podobno drug drugemu. Okoli zapuščine Sad Boysov in drugega emo rapa ter ameriškega južnega trapa se je izoblikovala prava subkultura, ki je svoj zvok s časom razvila z vključevanjem lokalnih značilnosti. 

Zaradi hitrega tempa, nasičenih chiptune melodij in distorziranih insektoidnih vokalov na prvi posluh mrzlični komadi zvenijo izjemno nevabljivo, kar pa je prav čar take glasbe. Pod sloji agresivnega hreščanja ali pa ljubkega piskanja se skrivajo presenetljivo domiselna trapovska produkcija in izpovedna besedila, ki ponujajo odličen vpogled v misli avtorjev in splošno razpoloženje generacije. Po melodičnih podlagah se vijejo kdaj zapeti, kdaj zarepani verzi o eksistencialnem nelagodju in občutku odtujenosti v svoji koži oz. svojem okolju ter o idealiziranem iskanju novega smisla bodisi v romantičnih odnosih bodisi v ambivalentnem odnosu do substanc, album pa vsebuje tudi za pozni kapitalizem precej simptomatično sanjarjenje o kopičenju denarja in hedonizmu. Pogosta je tudi tekmovalnost v obliki besednega obračunavanja s svojimi sovrstniki, kar bi lahko interpretirali kot poskus ograjevanja od trenutnega stanja mainstreama in od konvencionalnega najstnika. Skratka, gre za neke vrste hipnotično novo romantiko in odmaknjeno dekadenco, ki jo pospešuje zmogljivost interneta. 

Vsem vzporednicam navkljub imata albuma tudi svoje posebnosti. Na Ninovem albumu najdemo več nežnejšega, bolj nostalgično introspektivnega vzdušja, medtem ko se pri Kaiu sliši močnejši vpliv ameriškega plug trapa. Na niinolamu je Nino za tri podlage poskrbel sam, za ostale pa pester mednarodni nabor producentov, med njimi tudi domača Nomark in Shao v srce parajočem zaključnem komadu Dobro. Izpostaviti velja tudi komad zzz, v katerem lahko slišimo še gostujoča Kaia Virtuala in Soulvanisha, ki zlovešče repata čez beat, spominjajoč na glasbo iz kakšne oldschool računalniške igre. 

Na Kaievem aftergLO prav tako najdemo kar nekaj hitov, kot je nepremagan, ki ga je produciral Nino in v katerem se Kai bahavo postavi v vlogo protagonista ter tako gejmificira narativ svojega življenja. V nasprotju z Ninovim vsebuje Kaiev album nekaj komadov v angleščini, zaradi česar je njegov projekt verjetno dostopnejši za tuje poslušalce. Razvidna je navezanost na trope zahodne pop, internetne in igričarske kulture, kar na identiteto avtorjev vpliva močneje od lokalnega konteksta.

Kot je za sceno značilno, traja večina komadov okoli dve minuti ali manj, vokali pa so močno obdelani in intenzivno nanizani, kar je mogoče doseči le s snemanjem bar for bar. Taka produkcija odpira vprašanji, kako s tako glasbo nastopati v živo in ali je temu sploh namenjena. Avtorja sta s premiernimi nastopi s kolektivom Nebesa pod Nomarkovo taktirko v Beogradu in dvakrat v Ljubljani pustila vtis, da je pri performansu v živo še veliko prostora za izboljšave. Kljub temu da nista bila v ospredju, sta nekoliko bolj kritične fene pustila željne veliko večjega vložka v nastop, s katerim bi utemeljila družbeno, pa tudi muzikalno inducirano navdušenje nad svojo glasbo in se postavila na vidnejše mesto na domači sceni, ki ji prav takih, uporniških mladih glasov obupno primanjkuje. 

Zanimiv vtis pusti tudi štajersko ozadje ustvarjalcev, saj popolnoma elegantno uporabljata svoje negativno stereotipizirano narečje, podobno kot njuni malce starejši mariborski kolegi .travnik in metliški Klinci. Zaradi specifične obdelave vokalov in produkcije zvenita precej podobno tujim sodobnikom. Od njih se razlikujeta prav po prevladujoči uporabi slovenščine, česar se v Nebesih tudi zavedajo in kar spretno uporabljajo v svoj prid, ter tako okoli svoje glasbe nabirajo predane in izredno mlade sledilce. Izdaji niinolam in aftergLO kažeta na to, da bosta Kai in Nino s svojimi kolegi še dalje glas prihajajočih generacij digitalnih domorodcev in razvijala domačo zeitgeistovsko protiutež do zdaj vzpostavljenim načinom ustvarjanja.