Heartcore Records, 2023

Tolpo bumov namenjamo plošči Rádio Mistério, ki jo je nedavno izdal brazilski kitarist in skladatelj Pedro Martins. Martinsa smo lahko v živo slišali na letošnjem festivalu Jazzinty, na katerem je igral improviziran set z drugimi letošnjimi mentorji. Pravkar je prestal tudi selitev iz svoje rodne Brasilie v Los Angeles, kjer že več let sodeluje s številnimi profiliranimi sodobnimi pop fusion producenti, kot sta na primer Louis Cole in Thundercat. Prav tako ne gre zanemariti njegovega partnerstva z Genevieve Artadi, ki se je izkazalo kot izjemno plodovito že s projektom expensive magnets in ju okronalo za it couple na pop jazzy LA sceni. 

Na plošči Rádio Mistério Pedro nadgradi zvok, s katerim je operiral na prejšnji izdaji Vox. Zdi se, da čedalje bolj zori, ne zgolj kot virtuoz z inštrumentom, temveč tudi tako, da širi glasbena obzorja z vključevanjem različno kodificiranih elementov. Če je bila prej rdeča nit še vedno precej vkoreninjena v sodobno jazz kompozicijo, gre zdaj veliko bolj za produkcijsko razmišljanje. Kot je ustvarjalec sam povedal v nedavnem intervjuju za Radio Študent, stremi k temu, da bi ustvaril glasbo, ki se dotakne njega samega. Razlika, ki smo jo želeli izpostaviti med dvema albumoma, se kaže tudi v pridobljeni surovosti. Naivna predpostavka je, da bo na kreativni poti vsak album nadgrajen tako s tehničnega kot z vsebinskega vidika. Pri Pedru se ta nadgradnja kaže v gravitaciji v smeri bolj umazanega in surovega zvoka. 

Seveda to ni nujno prisotno vseskozi, je pa odličen primer tega komad Isn't It Strange, na katerem sodelujeta še Thundercat in JD Beck. Zgovorna je že nasičenost bobnov, ki zvenijo, kot da bi bil snare boben povsem distorziran. Dodatna divja elementa sta Thundercatovo besno improviziranje in Pedrovo igranje kitare, ki močno spominja na Fruscianteja na njegovi plošči Niadra Lades and Usually Just a T-Shirt. Mojstrski moment tega je komad kot nekakšen živeči kolaž. Tudi če posamezne komponente niso nevarne ali punk, se jih ta avra drži zaradi nestabilnosti vira vsebine. V Thundercatu lahko slišimo Coltraneovsko virtuoznost in transcendentalnost, ki se prepleta z ekscentričnim in zadrogiranim Frusciantejem. 

Amalgamacija različne glasbe Pedru ni tuja. Pravzaprav je to njegova stalnica. Kot pove v intervjuju, je v njegovi domači Brasilii, umetnem mestu, mešanje različnih tradicij posledica vseh priseljencev in obenem pomanjkanje glasbene dediščine samega mesta. Tam ljudje niso kultivirali določene glasbene misli skozi čas. Scena se je gradila umetno, skozi potrebe skupnosti, ki so se v mesto priseljevale. Tako je ustvarjalec lahko slišal in igral vse od severnoameriške popularne glasbe, jazza in staroselskih ter afrokaribskih glasbenih zvrsti. Svojo glasbeno pot je recimo začel z We Can Work It Out zasedbe The Beatles. 

Vse to je nedvomno slišno na albumu Rádio Mistério, ki se ga drži močan prizvok osemdesetih. To lahko pripišemo skonstruiranim mehaničnim elektronskim bobnom, pri katerih se ustvarjalec ne trudi zamaskirati dejstva, da gre za umetno ustvarjene semple, temveč se v to še dodatno nasloni. Vou Descoubrir ali A Very Well Mr. Yo sta tako nekaj, kar bi lahko svoj čas slišali na MTV-ju ali pa po drugi strani še dandanes na kakšnem supernostalgičnem Radiu Ekspres. 

Če se ne slepomišimo, moramo seveda priznati, da gre pri Rádio Mistério za pop album. Res pa je, da ga izvajajo virtuozi, kot je nenazadnje tudi denimo Clapton, ki ga lahko kurcate za izpetega fotra, toda za seboj ima celo življenje izkušenj od začetne inkubacije glasbene ideje do njene realizacije na velikem odru. To pa je ena tistih prednosti, ki album loči od ostale pop produkcije. Pedro ima kreativno kontrolo nad celotnim procesom od teksta do kompozicije, aranžmaja in gostov. S tem pridemo do tega, da je muzika dejansko še vedno plod posameznikove kreativne vizije in ne konglomerata frontmanov, skladateljev, producentov in tekstopiscev, ki ustvarjajo korpoprodukte za vašo konzumacijo. Namesto da pijete Coca-Colo, pijte raje gazirano pijačo, ki jo varijo vaši hip prijatelji v svoji garaži v Berlinu. Po možnosti z manj sladkorja in naravnimi ekstrakti. To je Rádio Mistério v sodobnem pop miljeju.