Planet Mu, 2014

Ni skrivnost, da se je desetletje kanadskega podtalnega udejanjanja pomembno odrazilo ob sooblikovanju polja neodvisne glasbe, kot jo poznamo danes. Še več, kanadski avtorji so odločilno vlogo odigrali tudi ob širšem razumevanju njene vloge, sprejemanju novih načinov pop izraznosti ter prepoznavanju njenega potenciala znotraj mainstreamovskih krogov, kjer je veliki met zagotovo uspel druščini iz kolektiva Arcade Fire.

Da agilnost tamkajšnjega brbotanja ni vprašljiva in da se bo o Kanadi prav gotovo veliko govorilo tudi v letih, ki prihajajo, sta lani naznanila Devon Welsh in Matthew Otto iz Majical Cloudz ter se s svojim samoznačnim vzorčenjem indie popa kar nekoliko nepričakovano zasidrala v naša srca. V letošnjem letu se na podoben preizkus podaja elektronski producent Aaron Funk, bolje poznan pod ustvarjalnim imenom Venetian Snares, ki je svoje moči v projektu Poemss združil s pevko, glasbenico in producentko Joanne Pollock. 

Tudi Poemss zavračata obstoječe stanje in stremita k iskanju novega in drugačnega. Prav tako kot Majical Cloudz se raje kot k stiliziranju aktualnih trendovskih smernic usmerjata h grajenju samosvojih zvočnih krajin, poglabljanju v notranjo zavest, eteričnost in intimo. Ogradita nas v značajno in apokaliptično futuristično izkušnjo, v kateri brnijo ceneni sintetizatorji, pridušena ritmika ter sanjavi vokali ter nas z zvočnim eksperimentiranjem vodita skozi polje čutenj.

Aaron Funk se je podobni atmosferičnosti predajal že tekom elektronskega projekta Venetian Snares, a te pogosto tudi neumorno raztreščil ob vznožju razbitih ritmov breakcora in IDM-a. Glasbena partnerica in producentka Joanne Pollock je bila dovolj, da je njegovo dipolnost uspela zajeziti ter jo v duhu lastne vizije usmeriti v grajenje sanjavih in nič kaj ortodoksnih elektronskih balad. Dvanajst skladb predstavlja skupek impresij, ki poslušalcu v inštrumentalnih delih plošče nudijo prosto pot zavesti, kot bi osvobajale njegovega duha. Tukaj ima Aaronov, recimo mu omotični mrtvi tek pod zvoki loopov in odmevov transcendentalno vlogo, ki se v počasnem plastenju elektronike zelo rada približuje eksperimentalnemu tvorjenju Camerona Stallonesa, človeku izza imena Sun Araw, ter daje jasno slutiti, da je album pravzaprav pot. Pot do odrešenja.

Čeprav v slednjem ni prav nič narobe, v glasbi Poemss na ta račun umanjka nekaj jasnejše izraznosti, ki se ji tudi v tako očitnih pop preizkušnjah, kakršna je denimo Gentle Mirror, izmikata. V tematsko edinstveno zasnovano ogrodje skladb tako vtirata prostor, veliko njega, ter z njegovo pomočjo usmerjata tok, morda tudi neizživetih idej, ki v igri kompromisov od vsakega člena zahteva delček sebe.