POLAR BEAR: IN EACH AND EVERY ONE

Leaf, 2014

Kar lep čas že ni bilo slišati česa novega od britanske sodobno-jazzovske zasedbe Polar Bear. Jazz scena je pač taka, da ne vzgaja pretirano stanovitnih glasbenikov in tako tudi Polar Bear po vsakem skupnem ustvarjanju pobezljajo okoli po različnih projektih in napasejo ušesa na različnih žanrskih pašnikih. To velja še posebej za vodilno silo projekta, Sebastiana Rochforda, ki je v minulih štirih letih, kolikor je minilo od zadnjega studijskega albuma Peepers, sestavil zares impresiven seznam kolaboracij. Nova plošča, naslovljena In Each And Every One, je nedvomno rezultat teh eklektičnih počitnic, saj zariše nove smernice v diskografiji že tako žanrsko pestre zasedbe.

Prvi komad, ’’Open See’’, ki sicer nekoliko razvlečeno otvori album, že namigne na spremembo v zvočni sliki zasedbe. Podporno funkcijo kitare, ki je v preteklih podvigih nakazovala skoraj ’skronkovsko’ estetiko in povezovala zasedbo s skupinami kot so Tortoise, Isotope 217 in morda celo Little Women, tukaj nadomesti sanjava elektronska pokrajina, ki nudi oporo lebdečim melodijam iz saksofonov. Z drugim komadom ’’Be Free’’ zasedba pokaže, da za uvedbo novih zvočnih tekstur ni bilo potrebno žrtvovati razpoznavne iskrive ritmike. Sinkopirano, a konstantno, skoraj hiphopovsko tolkalno podlago dopolni kontrabas Toma Herberta, ki nikdar ne pade v skušnjavo prenasičenih basovskih linij. Saksofona Peta Warehama in Marka Lockhearta, efektirana s strani elektrončkarja Leafcutterja Johna, se sprehodita po jazzovskih melodičnih klišejih, tako modernih kot starejših, kar je verjetno še najmočnejša povezava s tradicionalnim jazzom na pričujoči plošči. Zelo pogost, a dobrodošel element v tovrstni ’groovy’ moderni jazzovski godbi so avanturistične noise ekskurzije in muhasti free-jazzovski freak-outi, ki nekajkrat tekom razmeroma dolgega albuma podrejo ugodje igrivega basiranja, predvidljivega ritma in liričnih melodij ter tako držijo poslušalčevo pozornost. Ti deli so še posebej učinkoviti zaradi dodane globine digitalnih efektov in pa zaradi dejstva, da zasedba z njimi ne pretirava in jih zna primerno porazdeliti po plošči.

Za Rochforda, ki je tako vodja zasedbe kot tudi dežurni tolkalist, predstavlja album In Each And Every One precej osebno izkušnjo, kot je povedal v nekaterih intervjujih. Človeško srce na naslovnici naj bi tako simboliziralo proces snovanja albuma, ki je temeljil bolj na impulzih glasbenikov in trenutnem navdihu kot pa na analizi in vežbanju. Prvikrat se je poleg muziciranja Rocheford preizkusil tudi v produkciji in masteringu plošče, kar mu je brez dvoma omogočilo dobro mero nadzora nad končnim izdelkom in neoviran prenos glasbene vizije iz svoje glave in srca v naša ušesa.