Trouble In Mind, 2015

Hrvaško pa tudi širšo neodvisno glasbeno sceno so v zadnjem letu nedvomno osvojili Pridjevi, akustično psihedelični trojec, ki ga druži skupek treh kantavtorjev, Ivane Picek, Nine Romić in Dina Santaleza. Če ni predispozicija zasedbe treh akustičnih zvočil že sama po sebi dovolj zanimiva, je prav gotovo nepričakovan njen zvočni amalgam, ki ga je v uho ujela tudi čikaška neodvisna založba Trouble In Mind. Slednja je njihov istoimenski prvenec, ki je v domačih logih sicer izšel že lani, letos predstavila tudi širši svetovni javnosti.

To, da se Pridjevi pri tem niso niti za trenutek skušali približati novemu govornemu področju, vse pesmi so namreč v hrvaščini, priča samo o tem, da so Pridjevi odločno zavzeli avtorsko pozicijo, ki v ospredje tišči edinstvenost občutij, in okrog nje oblikovali svoj glasbeni izraz. 

No, prav gotovo je tudi res, da njihova sprana folklorna zvočna psihedelija posebnih prilagajanj niti ne potrebuje. Večglasno petje niti za trenutek ne želi zavzeti pozicije primarne violine. Veliko raje se staplja z neubranim, kakofoničnim večglasnim zvočnim preigravanjem in tako služi kot dodaten zvočni element v že tako shizofrenem inventarju, ki je zaradi narave glasu morda tudi toliko bolj poseben. 

V tem oziru se znajo Pridjevi približati glasovni eksotiki, denimo Blonde Redhead, a je njihova glasba hkrati tudi dovolj samosvoja in avanturistična, da znajo v vrvežu psihedeličnih sodobnikov, denimo zasedb, kot sta Goat ali The Temples, odločno zasesti svojo pozicijo. Slednje prav gotovo nadgrajuje tudi ubrana produkcija plošče, ki v svoji krhkosti navdaja z občutkom nepričakovanega strahu po pretrgu kasetnega traku. Kot bi med poslušanjem plošče skušali ujeti še zadnje zabeležke, preden bi ti za vselej izginili.

V veliko število neubranih zvokov in zvočnih glasov potopljen baročni pop, ki sprva riše varljiv občutek nepovezane zvočne gmote. Največji vtis plošča Pridjevi prav gotovo pusti v otvoritveni in  v sladkobni refren odeti Ako je. Slednja v izdelanem toku hitro ponudi različne iztočnice, ki jih je tekom plošče moč odkrivati. Nepovezani zvoki na plošči kmalu postajajo sidrišče številnih zvočnih okraskov, ki tudi v zvočno tako enodimenzionalnem okolju delujejo osvobajujoče. Pri tem si ne pomagajo zgolj z akustičnimi zvoki. Spretno in nevsiljivo jim dodajajo pridevnike drugega zvočnega inštrumentarija, ki počnejo točno to – opisujejo njihovo glasbo. Pridjevom je že na prvencu uspelo postaviti nekaj izjemnega. Namesto izkoriščanja produkcije za potrebe približevanja trendovskim smernicam so stvari obrnili na glavo ter poiskali nove razloge za glasbeno ustvarjanje. In to več kot uspešno.