AD 93, 2025

V Tolpi bumov se podajamo na valižansko podeželje, v dolino Elan. Dolina je dom Nannerth Ganol Stiwdia, kar v valižanščini pomeni podhranjen oziroma brez moči sredi studia. Studio s svojimi tremi kamnitimi stavbami in osrednjim studiem, ki ga najdemo v skoraj petsto let starem objektu, ustvarjalcem nudi edinstveno ustvarjalno in snemalno okolje. V ta poseben prostor se je za snemanje svoje druge plošče skrila bristolska zasedba Quade, ki je aprila letos pri založbi AD 93 izdala album The Foel Tower. Zasedbo sestavljajo vokalist in basist Barney Matthews, bobnar Leo Fini, Tom Connolly z violino in kitaro ter Matt Griffiths, ki skrbi za sintetizatorje in hardware utrip benda. 

Drugi album zasedbe se skrije v vsak kotiček odmaknjene, samotne pokrajine in s svojo žanrsko raznovrstnostjo ponazarja njeno razgibanost. Quade na albumu postrockovske vplive prepletejo s klasičnim inštrumentom, folkovskimi prvinami in ambientalno glasbo. Razdrobljeni delci različnih žanrov se skozi komade postopoma sestavljajo v zaokroženo identiteto in nakažejo na izredno premišljen muzikalni pristop k ustvarjanju albuma. Povezovalni motiv med žanri sicer predstavljajo melodije violine, ki izpod prstov Connollyja zvenijo izredno doživeto in senzibilno, a hkrati suvereno, Connolly pa nas od vseh inštrumentalnih izvedb na albumu z violino tudi najbolj prepriča. Violina je eden nosilcev glavne misli, konstrukt, ki osmisli vso pestrost raznolikih žanrov in jih poveže v oprijemljivo celoto, na albumu pa od inštrumentov izstopajo tudi čudovite in zapomnljive linije basa in tolkal.

Tok muzike Quade skozi šest razmeroma dolgih komadov razvijajo počasi – velikokrat s postopnim zgoščevanjem ritmičnih gibanj, ki sčasoma pridobijo svoja melodična razodevanja. Edina izrazita izjema so večkratne ponovitve gmot distorziranega zvoka v komadu See Unit. Prav počasna gradnja ustvarja vzdušje nepredvidljivosti, poslušalcu pa omogoča domišljijska tavanja o poteku nadaljnjega razvoja. Zasedba s tem ustvari tudi prostor za globlja osebna doživljanja in nas z mračnostjo mestoma prisili v soočanje s čustvi, s katerimi se ne srečujemo zlahka. Preplavljajoči občutek melanholije je na plošči prisoten večkrat, velikokrat ga poudarja vokal, toda zasedba omenjenim vidikom nariše tudi nasprotja s prijetnimi trenutki domačnosti in upanja. Verjetno na ta občutek in sposobnost benda, da na plošči zaobjame širok čustveni spekter in se tako na zelo osebni ravni približa poslušalcu, vpliva tudi dejstvo, da se člani poznajo že iz zgodnje mladosti. Glasbeniki so resnični prijatelji, ki se, podobno kot na albumu The Foel Tower, za ustvarjanje svoje muzike radi umaknejo v osamljene kraje. To jim omogoča kolektivno poglobitev v glasbeni izraz in pristno osebno povezovanje med člani, njihovimi notranjimi boji in glasbo, ki jo nato prenesejo v studio in na ploščo. 

O izrazitem vtisu, ki ga je tokratno zatočišče pustilo na štiričlanski zasedbi, priča tudi naslov albuma. Ime nosi po kamnitem objektu v dolini Elan, ki uravnava gladino rezervoarja, da lahko nato pošlje vodo več kot sto kilometrov daleč v Birmingham. Tudi mračen ambientalni komad Nannerth Ganol je poklon kraju snemanja, tokrat samemu studiu. Komad s svojim postopnim razvojem eskalira v atmosfersko eksplozijo in se nato subtilno umiri nazaj v začetni minimalizem. Sledi mu čudovita skladba Canada Geese, ki jo otvorijo folkovsko obarvani zvoki s prsti igrane kitare, oddaljeno petje ptic in nežen ropot, nizek, mehak glas Matthewsa pa v to vlije še več miline. Nato se komad na podlagi labilnih ritmov bobnov in postopnim dodajanjem tekstur violine, elektronike in basa razlije v zatemnjen postrock. Znotraj samih komadov na plošči najdemo poleg različnih žanrskih in okoljskih tudi številne zamegljene, toda prepoznavne literarne vplive, od Ursule K. Le Guin in Cormaca MacCarthyja do R. S. Thomasa in Yeatsa.

Quade so z drugim studijskim albumom še bolj jasno artikulirali glasbeni izraz in pogumno stopili naprej po poljih lastnega ustvarjanja. S ploščo The Foel Tower nagovarjajo vse od najbolj krhkih in bolečih čustev do tolažbe ter nas spretno vodijo od intimnih akustičnih zvokov do bogato teksturiranih zvočnih pokrajin in impresivnih elektronskih kulis.