Upset The Rhythm, 2025

Kot bi se znašle na neki točki krožnice, tako nekako nas vase potegne plošča, ki se ji posvečamo nocoj. Pripravili sta jo Katharine Eira Brown in Theresa Wrigley, ki sta nottinghamski duo z naravnost rožljajočim nazivom Rattle. In kot temu imenu pritiče, zasedbin zvok ob združenju glasov tvori tudi družno udrihanje po skupnem ali pa dvojnem setu bobnov.

Katharine in Theresa sta se kot aktivni pripadnici podtalne in kreativne scene v Nottinghamu poznali že nekaj let, preden sta postali glasbeni sopotnici leta 2011, ko je Katherine pristopila k Theresi in jo vprašala po učnih urah igranja bobnov. Eno je vodilo k drugemu in iz začetnega prepleta dveh precej različnih pristopov k bobnanju se je razvilo nekaj skupnega. Verjetno ne bi udarile mimo, če temu rečemo ritual. Medtem ko mu prisostvujemo, si ne moremo kaj, da se ne bi vprašale, ali je to sploh namenjeno našim ušesom, četudi sta Rattle že kar dosti koncertirali in pred nekaj leti kot predskupina sodelovali, denimo, z Animal Collective. 

Toda sama postavitev, skozi katero svojo glasbo udejanjata Theresa in Katharine, s telesi obrnjenimi drugo proti drugemu in z rokami, ki se dotikajo deljenega nabora bobnov, predvideva nekakšno zaprtost. Zaključen krog. In ravno na frišnem albumu Encircle kot prvo najdemo tudi skladbo Ritual. Vanjo pravzaprav zlepa kar pademo. Tok, ki ga vzpostavi, pa zastavi celo ploščo. Celoto zaznamuje skozinskoz krožeče zvočenje s številnimi repeticijami, bodisi ritmičnega vzorčenja ali vokalnih fraz, ki se nalagajo kot nastajajoči stavki. Ti včasih ostanejo nedokončani, razprti, da omogočajo nadaljevanje, v nekatere skladbe pa se naselijo kot izpete poante, ki marsikoga vabijo, da se poistoveti z njimi.

V muziki zaznamo tudi hkratno odločnost in nekakšno distanco izvajalk v njunem prepevanju. Napeve si delita, a se zdi, da se predvsem medsebojno usklajujeta v harmonijah in obenem poganjata skladovnico zamahov, udrihov, dotikov in udarcev po bobnih. Toda tudi ko opne in palice privijajo napetost, Katharine in Theresa ostajata neomajni, kot da bi se še razbobnili uglajeno.

Velik del plošče zavzema komad Your Move, v katerem je bolj ogret, prepišen uvod presekan z osrednjim delom nenadnega brezvetrja. Bobnenje se umakne v ozadje, iz katerega se zlagoma ponovno približuje v enakomernem tempu, ki poslušalko za las drži v potrpežljivosti – potisne jo v pričakovanje razpleta ali nečesa, kar se bo zgodilo. Nato je pricingljavanje činel tisto, ki naposled le oznani prehod. Po daljšem segmentu minimalističnega vztrajanja vokala prevzameta vajeti in komad popeljeta h koncu. Takšen umik v prostorje, kjer se lahko iz osnovnega vzorca razvije nekaj novega, je dvojica predstavila že na prvencu iz leta 2016, ki sta ga Rattle naslovili kar Rattle. S tem dolgometražcem sta poželi pohvale in si utrli pot nadaljnjega raziskovanja. To raziskovanje pa pravzaprav poteka na dokaj ustaljen način. Dva albuma pozneje se Katharine in Theresa ne ubadata preveč s spremembami ali potencialnimi razširitvami njune muzike. Raje ostajata v svojih elementarnih zamahih, kajti kot je naravnost povedala Katharine: »Naravno počneva to, kar počneva, Theresa je bobnarka, jaz sem bobnarka, ki ne zna pravilno bobnati, in to je tisto, kar počneva najbolje.«

Če daje prej omenjeni Your Move vtis zelo počasi razvijajočega se obreda, sta sledeča komada All Burning in Argot nekoliko bolj vsakdanje razpoložena. Toda kljub temu nista povsem sproščena. Pri prvem se v poigravanju glasov izrisujejo podobe konjev, topot njihovih korakov pa poudarjajo visoko zveneči bobni, ki nas obdajajo v stilu koračnice. Zaključni Argot pa predstavi moč in posebnost dvojice Rattle, to je zajeti v lepoto združitev dveh precej kontrastnih elementov – mehkobnih glasov in bobnanja, ki kar žene … dalje in naprej in še dlje.