Samozaložba, 2016

Nocoj bomo prisluhnili očarljivo mrmrajoči in utrinjajoči izpovedi losangeleške pevke Rise Rubin. Uvodoma velja izpostaviti, da posameznik ploščo posrka vase prav zaradi kontrasta med ležernimi zvočnimi plastmi in mističnim glasom protagonistke.

Instrumentalno skromno postavljeni aranžmaji na plošči razvijajo napetost in pričakovanja predvidljive zvočne ugoditve. Rubin se ji ne le spretno izogiba, temveč z enoličnimi melodijami, ki jih mestoma krasi z detajli harfe, kreira svojevrstno slušno izkušnjo, ki terja znatno mero potrpežljivosti. S skromno sporočilnostjo in namerno šibko instrumentalno drznostjo v poslušalcu izzove različne čustvene reakcije. Ne želi biti le slišana in razumljena, temveč želi postati del življenja drugih. Da bi pobegnila lastni ničnosti, si skozi poezijo želi postati znanka z vrednotami in nazori, s katerim bi se istovetili mnogi.

Uglasbene upodobitve portretov, življenjskih faz in situacijskih dilem niso zapolnjene z maso ulovljivih in zapomnljivih melodij, ki bi poslušalca posrkale v posamično skladbo. Zvočni aspekt skladb na plošči, z izjemo srhljive »The Self-Realization Fellowship«, bi prej opredelila odsotnost kakršne koli privlačnosti, pa tudi mimobežnost, ravnodušnost in surovost. Kljub svoji izpovednosti plošča zveni kot komaj znatna glasba iz ozadja, ki posameznika ne ovira pri osredotočenju na druge dejavnike. Ostaja prijetno lahkotna, mestoma dražeča in sanjava.

V mističnih zvočnih meglicah, ki jih Rubin krasi z izraznim glasbilom-harfo, se gibljejo izjemno premišljena, samoironična, kritična in referenčna besedila, ki mestoma asociirajo na poetiko Fione Apple. Slednjo Rubin poleg Nico, Joanne Newsom in Mirande July naslavlja kot izhodiščni navdih za tokratni albumski izid. Kot ustvarjalka je vselej izhajala iz zapisane poezije in nanjo pripenjala melodije, ki so vzniknile v danem trenutku. Pri oblikovanju skladb na albumu Jewish Unicorn pa je poizkusila z obratnim procesom. Toda slišati je, sodeč vsaj po primerjavi z albumskim prvencem, da sta si oba ustvarjalna pristopa precej simetrična.

Jewish Unicorn je uglasbena avtobiografija, ki je mestoma prikrita in mestoma eksplicitna, toda vselej izražena skozi glas tretje, čustveno dislocirane posameznice. Kot da bi Rubin omamljena vstopila v lasten svet in brez zadržkov izpostavila vse možne lepote in anomalije, ki jih postopoma prepoznava v njem. Ni nujno, da ji izostrena slika na drugi strani starega objektiva odgovarja. Njene reakcije kljub temu ostajajo strpne, tolažljive in učinkovite. Tako denimo v skladbi »Patience« rjoveče izzove: »Patience is a gift when they tell ya, strike out and you'll know«, v sanjavi »Until Love's a Void« pa se upajoče bodri z »I have no faith you'll find me still. But by will love's a void I need to fill«.

Obenem je izid avtoričina metoda pospešenega oddaljevanja trenutnemu življenjskemu slogu. Četudi se zaveda, da se njegova doba izteka, težko odmisli občutke nepripadnosti, ki so se oblikovali na podlagi bivanja znotraj njene čustveno kaotične družine. Te občutke je na ploščo prenesla pretežno skozi zamišljene biografske podobe, za hip pa se v skladbah  »Through Time« in »An Autobiography« srečamo s pristnejšimi in bolj vživetimi odzivi. Harfa na zvočni periferiji in njen godrnjav, mačji glasek, poustvarjata rezko, predramljeno vzdušje, v katerem Rubin podoživlja sramežljivost in zadržanost.

Gre seveda za uprizorjeno osramočenost, ki sicer izvira iz njenih neuspehov in obupavanj pri udejstvovanju kot jazz vokalistka. Renčav, a obenem sladek in punčkast glas je posledična deviacija, ki jo je obrnila v prid nekonvencionalno zvenečim folkovskim ekspresijam. Z naborom osvojenih izkušenj je avtorica na plošči oblikovala nekakšen dialog med svojim sanjavim alter egom in lastnim bitjem tukaj in zdaj. Med vrsticami je tako moč razločiti fiktivne in dejanske prigode ter kako posameznica z njimi operira, da bi razrešila lasten notranji konflikt.