ROJPOT: ROJPOT

Recenzija izdelka
15. 5. 2021 - 19.00

Hupa Studio, 2020

 

V današnji Tolpi bumov poslušamo prvenec ljubljanskega glasbenika, kulturnega delavca in oblikovalca zvoka Petra Lebarja, glave mnoštva Rojpot. Kogar zanima, ima Lebar za seboj precej pestro zgodovino igranja in produciranja, zato se ne čudite temu, kar vas čaka v naslednji uri programa na Radiu Študent. Rojpot je namreč malo čuden, a vsestransko prijeten in kvaliteten album zelo mešane tvorbe ustvarjalcev in sodelavcev Petra Lebarja ter kolektiva Hupa Brajdič, znotraj katerega ustvarjajo filmsko, gledališko in novomedijsko produkcijo. Zasedba Rojpot odslikava to kulturno prelivanje, ki se odraža v kolektivu, razvidno pa je tako po glasbi kot po seznamu enajstih sodelavcev, ki so pripomogli k nastanku prvenca Rojpot.

Rojpot – tako zasedba kot album – je šum skupnosti, beremo v kratkem spremnem tekstu. Šum skupnosti. Rojpot je torej še en primer NDNPG - neformalnega druženja za napredek podpodne godbe. Naslovnica Lenarta Merlina lepo oriše to zasedbo kot skicirko, polno prostočasnih ilustracij in narisanih prebliskov. Prvenec zasedbe Rojpot blesti v žanrskih prehodih, ki so spretno uporabljeni za valovit potek albuma. Razen dveh vokalnih štikeljcev Kamikaze Bot in Svet Distrakcije so drugi večinoma instrumentalni in se prelivajo v albumsko celoto, v šum skupnosti, ki je umirjen, drugačen, željan pitja in občasnih norosti. Ne glede na prepletajoče se elemente funka, diska, postrocka in indie rocka daje skupek občutek prostočasnega razvrata, ki se razvaja v gruvih in ambientu. 

Rojpot vstopa na našo sceno z določenimi vzporednicami z obstoječimi institucijami. ŠOP Records in KUD Anarhiv sta prvi asociaciji Rojpotu sorodnega podtalnega kolektiva: poligon in stičišče glasbenikov in umetnikov, znotraj katerega deluje Studio Hupa in kulturno vsestranski kolektiv Hupa Brajdič. Glede na muziko se Peter Lebar in sodelavci s svojim folk postrockom in občutkom za vodenje albuma približajo dobremu obdobju ŠKM Bande, čeprav so Rojpot v svoji instrumentalnosti bolj elektronski, bolj sodobni, če hočete, ne pa trendovski. Rojpot ustvarjajo po svoje in njihov prvenec vzbuja občutek stare muzike v novi preobleki. 

Kot rečeno, album Rojpot poteka gladko, komadi so nanizani precej neobremenjujoče in projekt ne vsebuje nekega “stejtmenta”. Po uvodnem intru in komadu Espressivo Introverte, ki z mafijsko bas linijo odpre album s precej zagona, se ta kmalu poleže in pridobi bolj filmski ambient, ki ga občasno preseka kak simpatični vokalni štikeljc, kot je sledeči Svet distrakcije. Temu sledi instrumentalnih 15 minut najprej elektronskega, nato pa ambientalnega funka, skratka nečesa, kar spominja na posnetke Srečne Mladine. Zopet sledi vokalni štikeljc Kamikaza Bot in album se razvije naprej v podobnem ambientalnem vzdušju, a ker se v komadih dostikrat menjavajo instrumenti, bi lahko obenem rekli, da poslušamo tudi neko spretno zloženo kompilacijo. Večinoma instrumentalni komadi Banditen Und Polizisten, Orange Air in Cosmic Super Highway v nadaljevanju albuma so nekonvencionalno aranžirani, toda nobenega ne bi želeli preskočiti, saj gredo hitro v uho in pustijo za sabo dober vtis ob zaključku izdaje. 

Rojpot je v širši sliki mogoče stranski projekt, a odličen primer novodobne neizpostavljene alternative, ki prihaja na dan v nemirnem časovnem izobilju. Družba Rojpota so resni glasbeniki in kulturni delavci s Petrom Lebarjem kot pobudnikom na čelu ter osmimi drugimi glasbeniki, ki so uresničili ta zanimiv projekt, ki bo, upajmo, še dolgo časa ostal v našem spominu. Lahko si le želimo, da bo kdaj doživel tudi živo in živahnejšo uprizoritev.

 

Leto izdaje: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.