Objects Limited, 2019

Na današnji petek trinajsti se je v Tolpi bumov znašla zelo petkova, a nič kaj strašljiva muzika. Morda strašljiva in grozeča za tiste, ki zavračate kakršnekoli nostalgične throwbacke, retrofuturistične reinterpretacije, v glavnem nov kič preteklosti. Poslušali bomo v Berlinu delujočo didžejko in producentko RUI HO ter v Kopenhagnu živečega didžeja in producenta Schackeja, imeni, ki vam nista znani, če še niste naleteli na ponovno oživitev trših in hitrih muzik v elektronski glasbi. Interes za brskanje po rejv zgodovini, ki je vzniknil v zadnjih letih, obenem replicira staro in proizvaja novo, v vsakem primeru pa je privedel do večje sprejemljivosti poslušanja tudi ekstremnejšega in obrobnejšega spektra elektronike. V zgodovini le-tega ni šlo za obrobje visoko konceptualiziranih stilov, temveč za množične fenomene hardcora, trancea, gabberja, hard techna in podobnih, ki so bili zaradi svoje ekstremne hitrosti in poenostavljenosti obravnavani kot potrošna dobrina tablet goltajočih preprostežev.

Zgodba preporoda vsega trdega in hitrega pa ni enostavna zgodba dupliciranja starega, vsaj ne izven komercialno uspešnih oživitev Thunderdoma ali šova Gabber Eleganze. EP In Pursuit of the Sun kitajske producentke RUI HO ima resda očiten in nezgrešljiv hardcore bas, a ta ni v ospredju. Lesketajoči se sinti ta EP spremenijo v evforično doživetje, vztrajno vzpenjajoč se ton pa nas spomni na hipnotične kakovosti trancea. A v bleščečem svetu vendarle ni vse sijajno, zaradi izjemno kratke dolžine ima poslušalec ob večkratnem poslušanju občutek utesnjenosti. V nasprotju s prvim EP-jem Becoming Is An Eventful Situation, izdanim za brightonsko založbo Objects Limited, je In Pursuit of the Sun skondenzirana tvorba, ki komadom in poslušalcu ne pusti dihati. To je včasih lahko dobro, saj smo vrženi v hiter, neznan svet tolikšne intenzitete, da sta presenečenje ter čudenje prvo in edino možno stanje. Kratka dolžina komade prav tako odreši občutka ponavljanja, saj precej hitro ugotovimo, da gre na EP-ju za raziskovanje več razpoloženj enega in istega vzorca. Dodatni trije remiksi izpod prstov HDMIRROR, Louis Me in Bela predstavijo še potencirano rejverske izplene komadov, v njih pa izgubijo čustveno globino, ki jo uspe vzpostaviti RUI HO. Če si recenzentka drzne izvesti zelo nepriljubljeno potezo, primerjati producentsko in didžejsko stran glasbenika, je moč RUI HO v didžejanju. EP, ki ga bomo v kratkem poslušali, ima avtoričin unikaten odtis, kljub temu pa ne ponuja tako polne in razgibane zvočne slike, kot jo producentka dostavi v svojih setih. Pojutrišnjem lahko na širnem internetu tezo preverite na VR chat festivalu Inner Worlds, na katerem bo producentka nastopila, do takrat pa si radovednost ob obujanju trancea potešite z In Pursuit of the Sun.

Клуб, 2019

Protagonist drugega dela Tolpe bumov je Schacke, danski didžej in producent, povezan s kopico založb, od Ectotherm, nekdanje založbe Courtesy, do njene sedanje založbe Kulør ter do prav tako danske Instruments of Discipline. Predvsem pa se Schackeja povezuje s sceno tako imenovanega kopenhagenskega hitrega techna. Pod drugimi psevdonimi je producent z ustvarjanjem techna začel okoli leta 2012, ga nato zapustil, ker naj bi po svojih besedah le kopiral druge, ter začel precej obskurno nojz in industrial založbo, poimenovano Moral Defeat. Leta 2016 se je vrnil v techno vode, si oboževalce pridobil tudi v Rusiji, kar je v poletju 2018 pripeljalo do njegove rezidence v zdaj že zaprtem, medijsko zloglasnem sanktpeterburškem klubu Клуб, neformalno znanem pod imenom Kisloty. Danes obravnavani EP Kisloty Forever je nastal ravno v času njegove rezidence in odseva producentovo doživetje prostora, PR tekst ob izdaji nam celo pove, da je inspiracijo in semple našel v komadih ruskih pop bendov iz 90-ih.

Schacke se z izdajo obrača k zlatim 90-im. Komad Klub Theme je madmaxovski trance otrok, Kisloty People je evforični, skupinski roke v zrak moment in testament globalno razumljivega navala medsebojne ljubezni prepotenih tujcev na plesišču. Kisloty Forever nima kompleksnega slojenja ali nenavadnega loka, poseduje pa slastno kombinacijo rejva stare šole in sodobne produkcije, ki izdelek vendarle naredi svež.

Pri izkopavanju preteklih in polpreteklih stilov gre vedno za nevarnost, da ti v producentskih rokah postanejo le način kapitaliziranja kratkotrajnih trendov. RUI HO ter Schacke vsak na svoj način izkažeta razumevanje, da je klub prostor plesišča ter intrige, za katero ne potrebujemo nujno samo originalnosti.