Run The Jewels: RTJ3

Run The Jewels: RTJ3

Recenzija izdelka
6. 1. 2017 - 19.00

Samozaložba, 2016
Mass Appeal/Red, 2017

 

Album RTJ3 bi moral biti izdan 13. januarja, a sta nas Killer Mike in El-P nepričakovano obdarila že za božič. RTJ3 je »A Fucking Christmas Miracle«, ne samo po vsebini, temveč tudi zaradi iztegnjenega sredinca, ki ga kaže vsem nam, ki ob koncu leta sestavljamo lestvice najboljših albumov leta, te pa so na božični dan običajno že zaokrožene. Run the Jewels se ne pustita ujeti.  

Run the Jewels sta brooklynski reper/producent El-P in atlantska legenda Killer Mike. Svoj prvi izdelek Run the Jewels sta v glasbeno orbito izstrelila leta 2013, naslednje leto je sledil album Run the Jewels 2. In zdaj nam s tretjim albumom Run the Jewels dajeta točno to, kar v tem trenutku potrebujemo. Killer Mike ostaja zvest svoji surovi iskrenosti, ki je, sploh danes, več kot potrebna: »Say hello to the masters, on behalf of the classless masses... lift up our glasses and watch your palaces burn to ashes. Fucking fascist, who the fuck are you to give fifty lashes?«. Lucidne, neapologetske komentarje na svet in še posebno na aktualno stanje v ameriški družbi, ki nam jih niza Killer Mike, s svojim producentskim mega čaranjem in rimoklepaštvom dopolni El-P. Bleepi, sinti, drum’n’bass inserti, basovski drone in mestoma skorajda Arca momenti dajejo skupaj z besedili obeh občutek, kot da smo v videoigri, v kateri se vrši revolucija. 

Uvod v album, na katerem se nahaja 14 komadov, je mehak in melodičen. A že drugi komad Talk To Me potek plošče spreobrne v brutalen reality check: »Born Black, that's dead on arrival.« Tretja stvaritev na albumu Legend Has It je dokaz izjemne harmonije, v kateri soustvarjata Killer Mike in El-P. Z beati, ki nekje na sredini komada priplavajo na površje, pa je avtorica nocojšnje Tolpe bumov kratko malo obstala na mestu. S komadom Hey Kids (Bumaye) Run the Jewls v sodelovanju z Dannyjem Brownom nadaljujeta tradicijo pop kulturnih referenc. »Bumaye« oz. »Kill Him« je referenca na boksarski dvoboj med Formanom in Alijem, ki se je leta 1974 zgodil v takratnem Zairu. Množice ljudi so na to priložnost po ulicah Kinšase Aliju glasno vzklikale Bumaye. Hey Kids je poleg zadnjega komada na albumu A Report to the Shareholders: Kill Your Masters, na katerem sodeluje Zach de la Rocha, politično najbolj udaren. Če je uvod v album mehak in melodičen, nas v zaključku Run the Jewels pozivata k malone gverilskemu bojevanju. 

Sodelovanja na albumu pa se tu še ne zaključijo. V komadu Thursday in the Danger Room slišimo saksofon Kamasija Washingtona. Sodelujeta tudi še Trina in Tunde Adembipe, za producentsko mizo pa sta poleg El-P-ja sedla tudi Little Shalimar and Wilder Zoby. 

Popolnoma izogniti se primerjavi s predhodnimi albumi dvojca, bi bilo skoraj nemogoče. Bomo pa kratki. Album RTJ3 je v primerjavi z dvojko manj udaren, a zato nič slabši. Da naj album RTJ3 ne bi dosegal nivoja njunega predhodnega dela, kot pišejo nekateri recenzenti drugih medijev, se zdi avtorici tokratne Tolpe neumestno. Album bi morda lahko bil za komad ali dva krajši. Sicer pa Run the Jewels v času vsega generičnega, napihovanja in propagande postrežeta z več kot potrebnim reality checkom oziroma z ozaveščanjem in resnico, podmazano s super mastnimi biti. Album si lahko brezplačno potankate z njune spletne strani, na spletih pa je mogoče najti tudi besedila vseh komadov. In ja, res jih priporočamo ...

 

Run The Jewels - Hey Kids (Bumaye) (feat. Danny Brown)
Run The Jewels - Talk To Me
Run The Jewels - Down (feat. Joi)
Aktualno-politične oznake: 
Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

do-jah-ja! Hvala RŠ !

kul,

CRC - conservative rap coalition

tenks!

Saj ne vem ali imam raje Marušo ali RTJ, ki sta lastnoročno rešila hiphop.

Anušo*, včasih pa tudi Veliki krmar napačno zapiše kakšno ime :(

Njun prvi izdelek je album R.A.P. Music, izdan leta 2012

@anyonimous R.A.P Music, izdan leta 2012 je peti studijski album Killer Mike-a. EL-P je sicer bil producent, ampak to je pa to. 

 

 

men je pa cover čist hud - mal mi pa preveč cvilijo v glavo ko to poslušam

Recenzentka obljublja "točno to, kar v tem trenutku potrebujemo. Killer Mike ostaja zvest svoji surovi iskrenosti, ki je, sploh danes, več kot potrebna", dobimo pa Ocuppy Wall Street ("Say hello to the masters, on behalf of the classless masses") in BLM ("Born Black, that's dead on arrival") otročje moraliziranje. Reality check v času vsega generičnega, napihovanja in propagande? Ma te prosim. Stereotip se pač ne zbija s stereotipom.

slisi se kot glasba za belce z nahrbtniki. priporocam prave glasove generacije in glasnike duha casa kot npr. lil yachty, 21 savage, kodak black

Mja, vsa muzika je za belce z nahrbtniki. Besedila so res top. Zlo kul recenzija.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.