Samozaložba, 2015

Sabina Vostner je ena izmed domačih glasbenih ustvarjalk, ki si ustvarja gnezdo na področju folku sorodnega žanra. V njeni različici se prepletajo avtorska poezija, zven akustične kitare in občasne minimalne multiinstrumentalne primesi. Te - sicer komaj slišne - so zaslužne za izmik sterilni monotoniji. V popestritveni maniri zapolnjujejo zvočni prostor in plitvi lirični sentimentalnosti navidezno uvajajo globlje konotacije.  

V skladbah na plošči Following the Birds je slišati avtoričin ustvarjalni vzgib, ki trpi pod premiso introvertirane kreativnosti. Ta ji je nekako onemogočala doseči tisti eterični status, h kateremu je stremela. Osebne izpovedi so morda preveč poenostavljene in neposredno izrečene, da bi v celotni zvočni sliki ostale subtilne, mitične ali pravljične. Iz brezna neposrednosti jo vleče razširjena zasedba glasbenikov, med katerimi se ravno tako kot pri njenem prvencu iz 2011 pojavlja instrumentalni eksperimentator Boštjan Zobec. Pridružili so se ji še kitarist Laco Zach, tolkalist Gal Furlan, multiinstrumentalist Dan Zelisko ter basist in producent Matej Srebrnič, ki ji je obenem ponudil studijsko zavetje za nastanek dotične plošče.

Sporočilnost plošče se sklicuje na nevsiljivo osebno impresijo, ki iz skladbe v skladbo postaja vse bolj univerzalna kot lastna. Morda je zato odgovorna poenostavljenost posamičnih izpovedi, ki še nimajo dovolj karakterne trdnosti. Ta manko kreativnosti prav zaskeli že v uvodni skladbi True Love in se nato pojavlja tudi v istoimenski skladbi, ki jo ponekod rešujejo psihedelične in razglašene kitarske vibracije.

Podobna zgodba se denimo pripeti v naslednji skladbi, v kateri se uvodne misli odpletejo v stilu: »Under the tree I've been wondering where have you been. In your secret dreams you've been hiding between. You've been talking to me, but I couldn't hear you /…/«. Četudi je preprostost besedil še kako dobrodošla, se je treba zavedati, da do želenega učinka ni zlahka priti, še posebno ne v sorodnih žanrih, v katerih so bile takšne in drugačne tematike o ljubezni, razmerjih in vsakdanjem življenju prežvečene do korenin ter idejne izposojenke švigajo levo in desno. 

Projekt Following the Birds je minimalistično uglasbena osebna izpoved, ki jo je avtorica vpenjala v prepoznavne instrumentalne melose, ki jih tvori asociativno prepletanje folka, bossanove in vzhodnjaških melodij. Nanje pripet avtoričin vilinski glas ponekod proizvede sanjavo vzdušje, ki se zaradi trivialne lirične izpovedi ne more obdržati. V tekstih skladb je mogoče prepoznati pingpongovski vzorec, pri katerem si žogico izmenjujeta subtilna intimnost in pretenciozna osladnost. V tej scenografiji glasbena podlaga predstavlja zamejeno zeleno polje, ki skuša površinsko poenotiti glasbo z glasom. Številni drobci ritmov, odzvenov in neobičajnih melodičnih vijuganj poslušalcu predstavljajo ultimativno orodje za kompromis, ki ga na pretkan način privede do tega, da si ploščo odvrti od začetka do konca.