SAM KIDEL: Disruptive Muzak

SAM KIDEL: Disruptive Muzak

Recenzija izdelka
8. 10. 2016 - 19.00

The Death of Rave, 2016

 

Oznaka eksperimentalno v glasbi že lep čas izgublja pomen. S širjenjem dostopnosti orodij za manipulacijo zvoka se razumljivo krči tudi razpon očitnih smeri za pionirstvo na tem področju. A čeprav je izzivanje žanrskih meja že kar temeljito prežvečen pojav, se tu pa tam le utrne kak izdelek, ki v svojem raziskovanju ubere redkeje videne in slišane metode. Prav s takim izdelkom imamo opravka tokrat v Tolpi bumov - prisluhnili bomo albumu Disruptive Muzak, ki je letos nastal pod prsti Sama Kidela, v svet pa ga je izstrelila manchestrska založba The Death Of Rave.

Kidela poznamo kot del bristolskega kolektiva producentov Young Echo, kot tretjino njihove podskupine Killing Sound, pa tudi pod psevdonimom El Kid, pod katerim je izdal večino svojih del. Zapuščina omenjenih bržkone potrebuje svojo lastno oddajo, a tokrat naj zadostuje povzetek, da ima Kidel pod pasom že kar precej kilometrine, ki jo je nabral na relacijah grime, dubstep, techno in drone izraznosti pa tudi na poti med plesnim klubom in zvočnimi inštalacijami.

Samovi solistični podvigi, ki jih objavlja pod svojim rodnim imenom, pa so spet zgodba zase. Vsi sledijo nekemu višjemu – ali raje, odmaknjenemu – konceptu. Njegov lanski nenaslovljeni album, na primer, v zvok vkleše ikonične risbe Henrija Michauxa, še starejši album String Loops pa svoje zvočne plasti gradi zgolj iz vibracij kitarske strune. Nocojšnji album svoj koncept delno razkrije že v naslovu. Kidel se je lotil tistega potuhnjenega, ne še čisto pozabljenega področja glasbene zgodovine, ki sliši na ime muzak. Ta benigen, predvidljiv, nevsiljiv kič je pred dobrega pol stoletja uvedlo istoimensko podjetje z namenom spodbujanja produktivnosti pri delavcih, a izraz se je kmalu osamosvojil in postopoma začel označevati vsako vrsto glasbe, narejeno predvsem za preprečevanje tišine. V preteklosti je bilo tako glasbo mogoče slišati v dvigalih, čakalnicah in na letališčih, morda tudi kot podlago za televizijski program, do današnjega pa se je muzak ohranil predvsem kot tisti šoder, ki ga lahko slišimo ob čakanju na telefonsko zvezo.

A ključna je šele druga polovica tega koncepta. Kidel je ustvaril dvajsetminutno kompozicijo, ki se v izbiri zvokov močno opira na muzakovo paleto, a je v strukturi in prezentaciji precej manj pomirjujoča in predvidljiva. Dobljeni posnetek je nato preizkusil na terenu: poklical je cel kup lokalnih klicnih centrov in namesto odgovarjanja na vprašanja predvajal svojo kompozicijo. Rezultat je na trenutke komična, včasih otožna in zamišljena medigra zdolgočasenih glasov uslužbencev in pa Kidelovega sprevrženega muzaka. Nikakor ne gre za norčevanje iz uslužbencev ali za navadne telefonske zajebancije; Kidelov cilj, kot pravi sam, je pretrganje monotonega vsakdanjika tistih, ki opravljajo te dolgočasne naloge - in to s korupcijo njihovega lastnega pomirjevala.

Ideja, ki je tako čudovito preprosta in brez navlake, vseeno naleti na nekaj težav pri izvedbi. V celotni prvi polovici kompozicije sploh ni očitno, da je telefonsko govorjenje odziv na Kidelov posnetek. Večina klicev se konča brez posebnih reakcij, le s prekinitvijo linije. Temu gotovo botruje dejstvo, da se po telefonski liniji in skozi slabe mikrofone zvok ne prenaša ravno najbolje, Kidelove kompozicije pa v tem kontekstu ni težko zamešati za motnje na liniji. Ta problem se lahko pojavi tudi zaradi počasnega tempa in nizke gostote dogajanja v kompoziciji. A po drugi strani te težave le še prispevajo k ustvarjanju dodatne zmede, kar pa je ne nazadnje eden od Kidelovih ciljev.

Omeniti velja še interaktivni element, ki si ga je avtor zamislil za Disruptive Muzak. Album sestavljata dve progi; prva, zgoraj opisana, ki sestoji iz Kidelove kompozicije in telefonskih vpadov hkrati; in pa druga, ki je le čista verzija kompozicije, a v naslovu nosi kratico DIY. Slednjo naj bi poslušalec uporabil na enak ali podoben način kot avtor sam, a je tudi brez konteksta popolnoma solidna ambientalna kompozicija, ki brez dodanega govorjenja poudari druge zvočne podrobnosti ter tako upraviči skorajšnjo podvojitev in ne daje občutka pogrevanja mrzle župe. 

 

Leto izdaje: 
Avtorji: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness