Zavod Orbita, 2018

Danes v Tolpi bumov obravnavamo novi, že četrti album mladega jeseniškega kantavtorja Samuela Bluesa. Gre za album naslovljen Alpska psihadelija, na katerem se je Samo, kot mu je v resnici ime, prvič poslužil besedil v materinščini. Ker je Alpska psihadelija prvi Samuelov album, ki ga samostojno predstavljamo tudi v Tolpi bumov, se bomo najprej pomudili pri kratkem pregledu njegovega dosedanjega ustvarjanja.

Svojo kariero je Samo začel v blues rock bendu Talking Stone, ki je deloval do leta 2012. Prvi posnetek, ki ga je naložil na svoj kanal na YouTubu kot Samuel Blues, pa je bil videospot za pesem Planet Five, ki si je v petih letih navkljub Samuelovemu redkemu koncertiranju in pomanjkanju profilov na drugih socialnih omrežjih, kjer bi lahko promoviral svojo glasbo, nabral skoraj dvajset tisoč ogledov. Že prelet komentarjev da vedeti, da zahvaljujoč Samovemu promoviranju svoje glasbe pod videi drugih glasbenikov in na raznih spletnih forumih, njegovi poslušalci izvirajo s celega sveta. Dolgo je bil torej Samuel Blues bolj kot na lokalnih koncertnih prizoriščih doma na spletu. Pot ga je nato vodila preko prvega albuma Claws, smoke, hips and LOVE, kasnejših Rocket ships fly in Lo-Fi Car Music vse do sveže Alpske psihadelije.

V zadnjem letu se stvari počasi obračajo. Že samo v Ljubljani je nanizal kar nekaj koncertov, med drugim na poletnem festivalu Urbano Dejanje na Kongresnem trgu, pred hrvaškim blues mojstrom Bebè na Volè v klubu Channel Zero in po raznih ljubljanskih lokalih od Žmavca in Prulčka do bara Trenutek. Koncert v slednjem, ki se je zgodil februarja, smo recenzirali tudi na Radiu Študent. Za Samuelovo vedno pogostejšo odrsko pojavnost gre zasluge gotovo pripisati tudi sodelovanju z Zavodom Orbita, ki sicer sodeluje predvsem s Prismojenimi profesorji bluesa. Tako je Samuelov Blues dosegel tudi lokalne navdušence nad tovrstno glasbo in njegovi koncerti so dandanes dobro obiskani. Nenavadna je sicer ta sodobna fascinacija ali kar obsesija z bluesom kot nečim pristnim, kar naj bi se v sodobnem času izgubilo, medtem ko na taisti način prav to predstavlja življenje v preteklosti. Pravi blues današnjega dne bi bilo najbrž treba iskati drugje, a to ni tema današnjega prispevka. Posvetimo se zato raje Alpski psihadeliji.

Samuel Blues se novega albuma loteva na podoben način kot prejšnjih. Vse dele posname sam – igra kitaro, orglice, bas, bobne in seveda poje. Produkcija je surova, albume navsezadnje redno snema kar doma. To v misel prikliče album Twin Fantasy Willa Toleda oziroma Car Seat Headrest, ki je, čeprav posnet na mikrofon njegovega prenosnika, izgradil kulten status na platformah, kot sta 4chan in Reddit. Na Alpski psihadeliji je enajst pesmi, ki skupaj trajajo približno pol ure. Ob Samuelovi običajni mešanici grunga in bluesa je tu prisoten še kabaret in na trenutke celo glasbena burleska. Z besedili, kot so »Stara Mama ne zna letet, gouta krila na recept«, »Kam gre vs ta drek, me zanima, u cerkvi ni skreta. Kaj če prime te sred obhajila?« in »Kramp, kramp, dolar dolar kramp. Roke gor Amerikanc«, Samuel Blues slika šaljive miniature, ki so lahko naključne življenjske epizode ali zbodljaji v tkivo, ki prekriva vsakdanje probleme naše družbe. In prav s tem Samuel igra Blues.