Scimitar: Scimitarium I
Crypt of the Wizard, 2025
Tu in tam naši radarji zatajijo, zato kdaj spregledamo kakšno izstopajočo ploščo. Radarje bomo ponovno kalibrirali, da bodo učinkoviteje poskenirali dansko podtalje. Ušla nam je namreč plošča, ki sodi na piedestal najboljših podzemnih izdaj letošnjega leta. Gre za nov danski bend Scimitar, ki je februarja letos pri britanski založbi Crypt of the Wizard izdal prvenec Scimiterium I.
Če si poskušamo predstavljati sodobno okultno metalsko ploščo, ki se ne zadovolji z varnim oponašanjem ikon preteklosti, temveč išče nove poti po labirintih tradicije, se približamo zvoku debitantske plošče københavnskega kvinteta Scimitar. Scimitarium I je ena tistih plošč, ki preseneti, kar je danes redkost. Bend, v katerem igrajo kar trije člani zasedbe Slægt, na debiju hodi po tanki črti med heavy in black metalom, ob tem pa ne skriva navdušenja nad progresivno agregacijo rifov, ki se vijejo kot kača. Vokal Shaam Larein se nad vsemi temi vijugastimi linijami pojavlja kot duh, ki lebdi tik nad bojiščem. Ne toliko v vlogi jeklenega jezdeca, kot smo ga vajeni iz klasičnega metala, ampak bolj kot spektralna svečenica, ki s svojim glasom pričara neprijetno, skoraj ritualno napetost. Prav vokalistka nas najbolj preseneti in navdušuje, pričakujemo namreč značilno blackmetalsko dretje. V primeru Scimitarje vokal ključen za izviren zvok benda. Ob prvem soočenju z njim smo poleg presenečenja postavljeni v nelagodje, kajti naša ušesa in um pričakujejo nekaj drugega. Toda po prvem pretresu ta drzen pristop vzljubimo.
Vendarle si moramo priznati, da Scimitar delujejo kot stranski projekt zasedbe Slægt. Pri obeh bendih slišimo spajanje heavy in black metala. Scimitar so sicer bolj kitarsko usmerjeni. Ponudijo fantastične krčevite kitarske rife, ki se večkrat prelevijo v heavymetalske prijeme. Kitare z neskončnimi rifažami, ki domujejo na visokih tonih, vladajo muziki benda. Prva skladba Aconitum postavi temelje tega, kar nato poslušamo v nadaljevanju plošče. Zasedba torej že na začetku sporoča, da polovičarskih prijemov ne bo in da bomo priča smrtno nevarnim tehnikalijam kitar. Oba kitarista sta z virtuoznimi rifažami vpeta v nekakšen krvav dvoboj, nemogoče pa je preslišati tudi vragolije bobnarja, ki kompozicije premaže s še enim slojem maksimalne energije v obliki zapletenih ritmičnih vzorcev in spretnih fines.
Produkcija je organska, nezglajena in ravno zato učinkovita. Bend z bobni neboječe napolni vsako vrzel s prehodi, bas se izmika pričakovanim linijam, kitarske solaže pa so bolj demonske invokacije kot pa značilna virtuozna predrkavanja. Poseben vtis naredi prav Shaam Larein, ki z visokim, stisnjenim vokalom in lomljenim fraziranjem razbije vsako gotovost. Njen vokal je hkrati speven in tuj, spektralen, celo moteč. Toda prav ta neujemljivost je tisto, kar ploščo Scimitarium I dvigne nad povprečje.
Album izpade kot zatemnjen obred, ki hkrati privlači in odbija. Komadi so dolgi, pogosto pa se zdi, da vsaka ideja vodi v slepo ulico, a nato bend v zadnjem trenutku obrne kompozicijo v novo smer. Vedno znova čutimo, da hodimo po znanem ozemlju, hkrati pa nas preveva občutek, da slišano ni povsem domače. Bend torej izkaže spretnost pri tem, kako črpa iz tradicionalnih stilov, in to v svojo glasbo spoji na izviren način. V tem smislu Scimitar ne želijo biti popolnoma dostopni, temveč ponujajo potovanje v nejasno večvesolje, kjer melodija in disonanca sobivata brez sprave.
Scimitarium I je prvenec, ki razkriva, da ima danska scena še vedno dovolj sveže krvi in idej, da lahko združi težo podzemlja s prizadevanjem, ki presega ozke žanrske okvire. Če so Negative Plane in Malokarpatan v zadnjih letih pokazali, kako se lahko heavy in black metal stapljata v samosvojo demonsko govorico, potem Scimitar stopajo na podoben, a povsem lasten teren. Plošča ne bo všeč vsem. Za marsikaterega metalca bo vokal neprebavljiv, za drugega pa bo prav ta tesnobna prisotnost tisto, kar bendu daje poseben značaj. V vsakem primeru je to ena najzanimivejših plošč leta 2025, ki dokazuje, da heavy metal še vedno lahko nabrusi rezilo in z njim zareže globlje od nostalgije.
Dodaj komentar
Komentiraj