PoleGroup, 2019

Da bomo danes obravnavano dolgometražno delo lažje vrednotili in postavili v določen kontekst, začnimo z vprašanjem, ki tudi v kritiškem oziru še ni popolnoma razčiščeno – se je skozi čas uspel oblikovati zvok, ki bi mu lahko konkretno rekli španski tehno? Tu seveda ni govora o izključno geografsko definiranem pojmu, ampak o bolj stilsko determiniranem zvoku, ki bi znotraj miljeja tehna odražal unikatne in izredno razpoznavne zvočne karakteristike. Takšne lahko zelo v grobem pripišemo specifično ameriškemu Detroitu, nemškemu Berlinu ali angleškemu Birminghamu – razumljivo je, da je danes prisotnih več žarišč, pa vendar so omenjena tri mesta daleč najbolj pripomogla k razvoju sodobnih žanrskih odvodov.

V Španiji je od začetka pa nekje do sredine devetdesetih svoj prostor našel EBM, sočasno pa se je pojavilo žurersko gibanje, imenovano La Ruta del Bakalao – gibanje, ki je na zabavah mešalo lokalno glasbo s temačno gotsko zaznamovano glasbo iz Anglije in EBM-jem. No, na tej sceni so se znašli tudi akterji prvega vala tehna v Španiji na čelu z Oscarjem Mulerom, Reekom in dvojcem Exium, ki so hkrati odgovorni tudi za danes obravnavano ploščo. Če so v devetdesetih delovali bolj kot DJ-ji, so svoje prve produkcijske stvaritve izdali šele okoli preloma tisočletja, te pa je močno zaznamovala prav mračna gotska estetika s pridihom angleške industriale. Zvoka takrat še niso zares definirali na novo, se je pa tekom desetletja in vala minimala ta močno preoblikoval in izpilil. Mračnjaško razbijanje so zamenjale močno repetitivne, hipnotične produkcije z elementi abstrakcije in kančkom teme, kakršnih do tedaj še ni bilo zaznati v miljeju tehna, in gotovo lahko trdimo, da so bili to zametki zvoka španskega tehna.

Leta 2004 je Oscar Mulero pognal založbo Pole Recordings, izdal vsega skupaj štiri single in jo nato že v letu 2005 pospravil v stanje hibernacije. No, z letom 2010 je založba ponovno zaživela, tokrat pod imenom PoleGroup, postala pa je bolj platforma za podobno misleče posameznike. Pri tem gre v glavnem za, ponovno, sledeče producente prvega vala tehna v Španiji: Oscarja Mulera, Reeka in dvojec Exium, katerega člana svoj solo material v zadnjem času izdajata tudi kot Kessell oziroma Tensal. Do tedaj so se vsi štirje producenti kot posamezniki že močno uveljavili na mednarodnem tehno parketu, je pa zato že istega leta sledil prvi poskus medsebojnega sodelovanja v produkciji in s tem prvi singel. Osem rok, štiri glave, ogromno mašinerije ... Produkt naštetega je španska tehno superskupina Seleccion Natural. Takšno sodelovanje je v miljeju plesne elektronike bolj kot ne unikum. V preteklosti smo sicer poznali Underground Resistance, ki je bilo vendarle bolj gibanje kot skupina in v katerem so določeni posamezniki ustvarjali komade pod skupnim imenom. No, podoben poskus se je zgodil denimo s formacijo skupine LSD v sestavi Luke Slater, Steve Bicknel in Function aka Dave Sumner in tako v primeru LSD kot v primeru Seleccion Natural gre v pristopu k ustvarjanju glasbe za dejansko koprodukcijo.

Do danes se je založba PoleGroup na čelu z današnjimi protagonisti uspela uveljaviti kot ena najbolj plodnih založb, za katero z lahkoto rečemo, da jo zaznamuje tudi zelo specifičen zvok. V njenem katalogu je lansko jesen presenetil prvi single Seleccion Natural po osmih letih, ki sta mu nato sledila še dva in končna napoved danes obravnavane plošče Left Behind. Če so fantje potrebovali skoraj dve desetletji, da so popolnoma izoblikovali svoj distinktiven zvok, je njihovo novo dolgometražno delo testament izredno močni poziciji na sceni. Akumulacija znanja se izliva v vsega skupaj osem kosov, ki se ne važijo s konceptualnimi idejami, pač pa se raje posvetijo potencialu res izjemne klubske funkcionalnosti. Z izjemo dveh ambientalnejših kosov album zaznamuje presežen ritmičen drajv, slojen z gosto paleto zvočnih barv. Na plošči sicer skozi scenosled ne gre zaznati bistvenih ritmičnih variacij in prav tako se znotraj posameznih komadov Seleccion Natural držijo repetitivnih aranžmajev, zato gre celostno gledano tu zaznati odtenke monotonosti – a vendar je ta občutek prisoten zgolj ob zavedanju, da gre dejansko za dolgometražno delo. Posamezne kose zaznamuje virtuozno izpiljena produkcija, ki dobro ve, kje je njen dom – v klubu namreč. Še posebej dobro izpade komad Moving Forward z udarnim ritmom in igrivimi sinti ali kompozicija Future Ride s pulzirajočim drajvom električnih šokov. Nenazadnje pa tudi absolutna pobrejkana orožna mojstrovina Rolling On The Ground. Zares pa nobeden izmed komadov občutno ne zaostaja za celoto, celo ambientalnejša brneča kosa se ne zdita posiljena, prej sta zanimiva.

Ob zaključku se vrnimo k izhodiščnemu vprašanju – mar obstaja termin španski tehno? Če se je od leta 2010 dalje o tem še razmišljalo in diskutiralo, bi si upali reči, da je album Left Behind debato končno pripeljal k zaključku. Ne bomo rekli, da gre za prvo izmed del teh štirih posameznikov, ki bi uspelo izluščiti distinktiven zvok, ta se je vsekakor razvijal že prej. Je pa to dolgometražno delo nedvomno najbolj dodelana in aktualna različica njihovega zvoka, kar smo jih zaenkrat uspeli slišati. Seleccion Natural tako z novim albumom ustvarjajo neprecenljivo zapuščino, ki jih postavlja visoko v vrh relevantnih producentov sodobne plesne elektronske glasbe.