Hausu Mountain Records, 2021

Čikago, famozno poimenovan tudi Čirak zaradi rekordnega števila smrtnih žrtev uličnega nasilja, je mesto, ki je porodilo eno izmed najbolj ekscentričnih, nenavadnih in čudaških raperskih figur. Vsakemu, ki se vsaj malo spozna na hiphop, je ob opisu na pamet kajpada padel eden in edini – Kanye West, toda ne, napačno ugibanje. Ko jebe Kanyeja. To ni Tolpa, namenjena Yeezyju, temveč kultni legendi čikaške hiphop scene Brianu Whartonu, ki ga ljudje na ulicah Čikaga poznajo pod imenom Sharkula. Razlog, da mu namenjamo naslednjo uro pozornosti, je njegov najnovejši album Take Caution on the Beach, na katerega se je podpisal še Max Allison, alias Mukqs, soustanovitelj čikaške eksperimentalne in eklektične založbe Hausu Mountain Records.

Založba Hausu Mountain ali krajše HausMo ni tuja radijskim valovom Študenta. Prečesali smo namreč že lepo število njenih izstopajočih izvajalcev, ki se gibljejo v polju elektronske glasbe ter v raznih znanih in še neznanih internetnih mikrožanrih. Opusa HausMo Records tako ne povezujemo s hiphop sceno, v kateri že skoraj 35 let domuje in kraljuje Sharkula. Plata Take Caution on the Beach zato tudi ni običajen album te založbe, no ja, ni niti običajen album v obče … Na njem vendarle gostuje neobičajni Sharkula. 

Čikaški ulični posebnež, ki prihaja iz južnega predela tega mesta, že od poznih osemdesetih let rapa, fristajla in služi kruh s svojo glasbo. Dobesedno. Prve nasnete mikstejpe svojih rapov je v srednji šoli menjal za okusnejše malice sošolcev, nekje v devetdesetih pa je za cedejke začel kasirati tudi denar. Svojo ponudbo je kmalu razširil še na DIY počečkane majice in kartonske izrezke z avtorskimi stripi, leta 2010 pa je zaplaval celo v filmske vode ter posnel avtobiografski dokumentarni film, naslovljen Sharkula: Diarrhea of a Madman. Naj poudarimo, da bo jasno: “diarrhea” kot driska in ne “diary” kot dnevnik. Sharkula je torej vsestranski ulični podjetnik, novodobni entrepreneur, starošolski hustler, ki še danes bolj kot digitalno izdajanje komadov preferira prodajo fizičnih medijev na čikaških vogalih, kjer mimoidoče zahakla s svojim znanim vprašanjem “Do you like hip-hop?”. 

Zaradi takšnega načina prodaje ter zaradi Sharkulovega statusa ikone in mestnega posebneža sta z Mukqsom tudi načela sodelovanje. Ekscentrični raper in vodja ekscentrične založbe sta se spoznala v Burger Kingu, ko je Mukqs za ceno dveh sendvičev z ocvrtim ribjim filejem od Sharkule odkupil nekaj cedejk, zapečenih z njegovimi albumi. Dvojec se je kar takoj, na licu mesta, dogovoril, da bo skupaj posnel album, in rezultat dogovora je bil leta 2019 izdani EP Prune City. Ker se je sodelovanje izkazalo za skrajno plodovito in zabavno, je nenavadni duo malo krajšo izdajo nadgradil še z aktualnim polnovrednim dolgometražcem Take Caution on the Beach. 

Zblojeno nakladanje na zblojene podlage je najkrajši možen opis albuma Sharkule in Mukqsa, vendar to ni mišljeno nič kaj slabšalno. Prosti miselni tok, fristajlanje, banalnost, besedne igre in spajanje najbolj absurdnih nesmiselnih podob so elementi, ki Sharkuli v kombinaciji z njegovo karizmatično osebnostjo dajejo prav poseben čar. Oprostimo mu vse ohlapne, lomljive flowe in rime, ki so včasih tako slabe, da so že genialne. Tudi straniščni humor si ne zasluži čistunstva. Iz ponavljajočih se omemb popkulture, načičkanih veganskih bistrojev in koronakrize bi morda lahko vlekli kritike potrošniške družbe, gentrifikacije in nesposobnosti ameriškega političnega sistema, vendar bi to bila preveč daljnosežna, preveč svobodna interpretacija Sharkulovih naključnih prizorov, ki jih na hudomušen način lepi skupaj po principu asociacije, ob tem pa leno skuša slediti zblojenim in nasekanim Maxovim beatom. 

Odpuljenost in svoboda tako na tekstovni ravni kot v podlagah odpirata prostor, v katerem napake pravzaprav ne obstajajo, v katerem je dovoljeno vse. Bipolarni beati, ki jih krasijo zvoki starih arkadnih iger, zračnato lahkotne sintaže, pa tudi kakofonični piski medeninastih instrumentov ter umazani, nagličani udarci basov in hi-hatsov predstavljajo popoln poligon za Sharkulovo ovinkarjenje po svojem umu, ki nepretenciozno pridiga o pozitivnosti in seje dobro energijo.

Sharkula v sodelovanju z Mukqsom na albumu Take Caution on the Beach čikaškemu rap prostoru – ki je zaslovel po drill sceni, zaznamovani z nasiljem –, ponuja igro, zajebancijo, pozitivnost in neškodljiv, nedestruktiven hustle. Njegova krilatica, s katero načenja vsako prodajo cedejke: “Do you like hip-hop?”, je pravzaprav priznanje drugim, da on sam ljubi hiphop. Navsezadnje ga ta ljubezen preživlja že več kot trideset let in niti ne razmišlja o tem, da bi dosegel takšen uspeh, ki bi ga ponesel onkraj Čikaga. Sharkula je res hustler, vendar ni prevarant, v svojem početju je skrajno iskren. Njegovo poslanstvo uličnega potepuha je, da malo zasluži, pri tem pa s svojo glasbo širi nekaj dobrega, nekaj pozitivnega. Zaradi tega nikoli ne rapa o nasilnih tematikah. Kot se je izrekel na prejšnjem EP-ju: “I don't do guns and guns don't do me”. Njegova težnja k lahkotnosti, neresnosti in norčavosti je prijeten kontrast medsebojnim sporom in pobojem, ki razjedajo rap sceno in mladež ne le v Čikagu, temveč tudi drugod, na primer v trenutno vročem Jacksonvillu v Floridi, kjer glasbena scena spet postaja viralna na račun nepotrebnega medsebojnega prelivanja krvi mladih temnopoltih ljudi.