Sub Pop, 2013

Austin, teksaško jedro in ena izmed osrednjih postojank ameriške glasbene tradicije, je v novem tisočletju ponudil vrsto novih glasbenih obrazov, ki so v obdobju obujanja in prebujanja mestne glasbene zapuščine, v obdobju tranzicije in definicije nove izrazne usmeritve, privreli na površje. Jonathan Meiburg in Will Sheff sta nedvomno osrednja odvoda kopnečega kotla, klubskega brbotanja, ki se je krepil v bogatem austinskem duhu, melodramatičnosti, izrednem pripovedništvu ter obračanju k lokalni klasični rockovski tradiciji. Generacijsko združevanje in povezovanje je najprijetnejši spomenik doživelo v kolaborativnem studijskem izdelku med austinskim veljakom Rokyjem Ericksonom ter Sheffovo druščino, Okkervil River, ki je zadonel v letu 2010.

Meiburga in Sheffa pa je pot družila tudi izven Okkervil River. V austinskem kreativnem epicentru sta oblikovala še zasedbo Shearwater, ki se je v svojem prvotnem ustvarjalnem obdobju prepuščala milozvočnim napevom in s tem predstavljala odmik od njune, tedaj še skupne, matične zasedbe. Skladno z avtorskimi ambicijami sta tekom preteklega desetletja namreč razdružila moči ter posvojila svoja projekta, ki sta v letošnjem letu udarila s svojima studijskima izdelkoma.

Album Fellow Travelers ni običajna plošča Shearwater. Meiburg si je v iskanju kreativnih domislic dovolil sunkovit odvod ter pripravil ploščo priredb avtorjev, katerih koncertno pot je skupaj delil v zadnjih letih odrskega nastopanja. Neobremenjenost, s katero se je Meiburg tekom zastavljenega projekta seznanjal, je dopustila, da so se tudi Shearwater za trenutek odmaknili od sebi lastnih vzorcev ter širili meje izraznosti. Prearanžiranju skladb je sledilo prevpraševanje avtorskega pristopa, ki je pogojenost iskal tudi v kreativnem izvoru nosilnih izvajalcev.

K temu je bržčas najbolj pripomogel pester repertoar žanrsko precej odročnih izvajalcev, ki je v Meiburgovi težnji po neskrunitvi izvirnikov zahteval nove rešitve. Tu so Shearwater nedvomno opravili veliko delo. Z izluščenim in v novo okolje prestavljenim jedrom skladb so kljub prearanžiranju ohranili srž izvirnika oziroma izvajalčevo enovitost. Morbidnega duha dvojca Xiu Xiu v skladbi I Luv the Valley Oh!! tudi v strukturno mogočnejši in bolj definirani različici ni moč spregledati. Modifikatorje v skladbi Cheerleader avtorice St.Vincent nadomešča nizanje osnovnega riffa, ki ob podpori klasičnega ritmičnega vzorca ter spremljajočih vokalov ubere izrazito rockersko pot, pri tem pa ohranja njeno melodiko. Tu so tudi povsem nepričakovani Coldplay, katerih značilno nizanje klavirskih tonov je prestavljeno v povsem surovo in okleščeno inačico, pospremljeno s  hrupom kitarskega feedbacka. Meiburg je skladbam odvzemal, kjer je bilo danega preveč, ter dodajal, kjer je čutil, da je bilo danega premalo. Pri tem se je osredotočal na organski zvok ubranih zvočil ter plošči Fellow Travelers namenil prizvok žive plošče.

Pri grajenju zvočnih impresij, poklonov je moč občutiti različna ustvarjalna stanja, ki se kažejo v dinamično raztrgani plošči. Z zvočnim in ustvarjalnim avanturizmom je iskal izrazna polja ter ob tem na preizkušnjo postavil tudi avtorje same. Vodi nas iz ene izkušnje v drugo ter nakazuje, da gre izdelek jemati kot kolaž, zvočni album, zahvalo za preživeta leta, doživetja, ki so ga pomagala izoblikovati in brez katerih ne bi bil enak.