Static Shock Records, 2017

Dobro leto po njihovem premiernem nastopu v Tolpi bumov na Radiu Študent predstavljamo debitantski dolgometražec filadelfijskega punk'n'roll kvinteta Sheer Mag, ki se bo v nedeljo, 30. junija, v ajdovskem klubu Baza premierno predstavil domačemu občinstvu.

Gre za zasedbo, ki si je v treh letih obstoja - kljub kratkometražni naravi dosedanjih izdaj - zaradi svojega hitro prepoznavnega zvena, ki je zavzel tako ameriške garaže kot tudi evropske kleti, na naših valovih zagotovila zadovoljivo prezenco, bodisi v oddajah Glas gore in Outta Control Rock'n'roll bodisi v novičarskih in recenzentskih terminih. Slednjega ne gre pripisati (zgolj) zgodnjemu medijsko generiranemu hajpu – Rolling Stone jih je že januarja 2015 uvrstil na seznam bendov, ki jih morate poznati, lani pa denimo na seznam desetih presežnih sodobnih punk bendov -, pač pa njihovi resnično nepretenciozni drži, sporočilnosti in zvočni »feel good« preprostosti.

Za lažjo žanrsko umestitev si dovolimo ponoviti piarovske mantre, ki Sheer Mag ohlapno umeščajo v tradicijo hard (in deloma glam) rocka sedemdesetih let, torej v linijo zasedb a la Thin Lizzy in podobnih. Obenem pa gre za bend, ki izhaja iz korenin ameriške, socialno-političnih nazorov polne podzemne punk scene. To se manifestira predvsem v njihovih družbeno angažiranih besedilih, v katerih se lotevajo tako zgodovinskih incidentov, denimo v komadu (Say Goodbye to) Sophie Scholl, kot tudi sodobnega rasizma, mizoginije, policijskega nasilja in podobnih perečih tem, ki v zadnjih letih bolj kot kadarkoli prej razžirajo duha ameriške demokracije. Hkrati ne moremo mimo omembe vala novodobnih feminističnih/queer punk in sorodnih kitarskih zasedb, kot so G.L.O.S.S., War on Women, Glittoris, Screaming Females in podobne, ki ene bolj liberalno-naivno in pompozno, druge bolj intimistično, toda preudarno tematizirajo pozicijo ženske, LGBTQ skupnosti in drugih marginalnih družbenih skupin. Kljub eksplicitno aktivistični drži pa bi zavoljo njihove sladke spevnosti in resnične radiofoničnosti, ki mestoma v spomin prikličeta gracioznost sonarodnjakov Alabama Shakes, glasbo zasedbe Sheer Mag lahko prej uvrstili v milje popa kot pa militantnega anarho punka.

Zdi se, da so se Sheer Mag z albumom Need to Feel Your Love znašli v kočljivi, za mnoge bende d.i.y. podzemlja nezavidljivi situaciji, ko jih je glasbena industrija odkrila, podprla in postavila na piedestal, še preden je bend prišel do prve dolgometražne izdaje. Sheer Mag pa so se prekletstvu prve plate za veliko založbo in »prodaji duše« glasbeni industriji izognili s povsem logično d.i.y. potezo – Need to Feel Your Love je bila posneta pod taktirko basista Harta Seelyja in izdana pri njihovi založbi Wilsuns v koprodukciji z londonsko Static Shock Records. Tako lahko album bodisi songwritersko bodisi produkcijsko umestimo ob bok njegovim kratkometražnim predhodnikom, iz katerih predvsem izstopa Youtube hitič Fan the Flames, ki se vrti v podlagi. S tem je bend ohranil svojo izvorno fenovsko bazo, obenem pa si je skozi že zagotovljeno medijsko podporo omogočil dostop do novih, tudi bolj sredinskih glasbenih trgov in scen.

Pozornost poslušalstva v kontekstu Sheer Mag zagotovo še naprej gravitira okoli raskavega, prominentnega glasu vokalistke Christine Halladay, ki ob soulovskih refrenih komadov Need to Feel Your Love ali Pure Desire One nekatere spominja na mladega Michaela Jacksona. Sicer pa se Halladay drži predvsem punkovskega registra in z glasilkami razpolaga v slogu bržkone zanjo vplivnih ženskih figur, kot so Joan Jett, Wendy O. Williams (Plasmatics) ali Poly Styrene (X-Ray Spex). Pri svoji artikulaciji in lo-fijevsko obdelani barvi glasu Halladay ohranja tako subverzivne potenciale tresočih se ženskih glasilk kot tudi melodično spevnost, ki zlahka uroči naključnega radijskega poslušalca, ki je rastel ob rocku 70. ali punku 80. let in mu ob riffih komada I Love Rock'n'roll vedno zaigra v srcu. D.i.y. etika Sheer Mag pa se, kot rečeno, primarno odraža v tekstih, ki niso (vselej) množicam prijazne nekajvrstičnice o univerzalnih čustvih zaljubljenosti in (od)ljubljenja, kot denimo štikla Just Can't Get Enough ali Until You Find the One. Sheer Mag postrežejo tudi z odkritosrčnimi pizdenji (beri protest songs) čez gentrifikacijo, spolno nasilje, pa itak tudi Trumpa, pozicijo afroameriške skupnosti znotraj ameriške družbe in druge maligne izrastke sodobnosti. Čeprav nas moralno pridiganje v glasbi leta 2017 pogosto spravi v cringe mode, pa Sheer Mag z uravnovešeno dozo zabavnega in kritičnega uspejo zadovoljiti tudi punkse v nas.

Njihova tekstovna subverzivnost ostaja uokvirjena v relativno preproste, na popovskih in mestoma hardrockerskih akordnih kombinacijah grajene instrumentalne skelete. Ti večinoma premorejo klasično strukturo pop skladb in temeljijo na dobrovoljnih basovskih melodijah ter kitarskih harmonijah naveze Seely-Palmer, ki v sebi nosijo sentimente obenem kriznih in jebivetrskih 70. let. Skozi pore njihovih komadov pa veje tudi slackerski duh Maca DeMarca, ki je s svojim zvokom temeljito zaznamoval globalni indie rock mainstream.

Need to Feel Your Love tako predstavlja odličen poletni feel good primerek naveze lo-fi punk estetike in klasičnega rock songwritinga, ki dodano vrednost hrani v prezenci in vokalu Tine Halladay. Obenem gre za precej kvaliteten prvenec benda, na katerega, vsaj zdi se tako, precej čakajo tudi v širši rock sceni, zato ne gre zamuditi priložnosti, da Sheer Mag ulovite pred njihovim potencialnim prebojem v mainstream in se v nedeljo odpravite v ajdovsko Bazo.