Ernie Records, Altafonte, 2025

V osrednjem glasbenem kritiškem terminu predstavljamo drugi dolgometražec madridskega tria shego, ki ga sestavljajo Maite Gallardo, Raquel Cerro in Charlotte Augusteijn. Na špansko glasbeno sceno so stopile po zaprtju zaradi pandemije, leta 2021 so izdale nekaj singlov in EP Tantos chicos malos y tan poco tiempo oziroma Tako veliko slabih tipov pa tako malo časa. Singel fumas? se je predvajal v Netflixovi seriji Valeria in to je bržkone tudi razlog, da je najbolj prepoznaven komad benda. Na prvem albumu Suerte, chica je za bobni kot enakopravna članica sedela Aroa Elvira, tokrat pa na albumu slišimo udrihanje Elene Sabio iz zasedbe Vicente Calderon, ki se bo triu kot gostujoča bobnarka pridružila tudi na dvaindvajsetih koncertih predstavitve plošče po Španiji. Ime benda je navdihnila antijunakinja Shego iz risanke Kim Possible.

Glasba benda shego je konglomerat subtilnejšega lo-fi popa in indie rocka, surferskih garažnih kitar in punkerske jeze, posuta z mrvicami elektronike. Navdih glasbenice črpajo iz dela zasedb Wet Leg, Grace Ives in The Smashing Pumpkins. V diskografiji zaznamo motiv neuspešne romantične izkušnje, ki jo trio predeluje v besedilih. Shego po zvočni plati ne izstopajo. Muziko sestavljajo preproste kitarske linije in predvidljivi bobni, napetost in energijo pa ji vlivajo osebnoizpovedna liričnost in večglasni vokali. Morda se zahtevnejše poslušalke glasba ne bo dotaknila, zagotovo pa bodo k ponovnemu predvajanju pritegnila besedila o najglobljih ljubezenskih ranah. Bolečine srca so tiste, zaradi katerih je trio na tamkajšnji glasbeni sceni tako priljubljen in v poplavi povprečne glasbe oddaja energijo, zaradi katere si bend zapomnimo in se k njemu vračamo, še posebej ko ob vpitju refrenov celimo lastne rane. V španskem jeziku se trpljenje pač sliši bolje.

Prvi objavljeni singli La fiesta, Aunque duela in Curso Avanzado de Perra so napovedali, kaj nov album No lo volveré a hacer obeta. Garažni midtempo punk rock, ki napetost gradi do predzadnjega refrena. Glasbenice so trinajst skladb dinamično razporedile od balad in žalostink, kot je algunos lunes, do tistih bolj jeznih, obžalovanja polnih energičnih pesmi, kot je denimo Mantra. Več kot polovica Mantre je namenjene ponavljanju naslova albuma: »to je bilo zadnjič, tega ne bom več naredila«, petje pa se iz spevnega refrena sprevrže v jezno priseganje sami sebi, ki služi kot bodoči opomnik. Vokal mestoma oblije učinek megafona, zato refren použijemo kot skandiranje na protestu. Kaj pa je življenje drugega kot večna borba s samim seboj? 

Besedila nas povabijo k (po)doživljanju. K ugotovitvi, da gre za toksičen odnos, k spoznanju samoprevare in samosabotaže, k prepoznanju nove lastne vrednosti, mantre, vmes pa slišimo prikupno zaljubljene verze »sneg se spremeni v sladkor v prahu« in »tako te pogrešam, da bi najraje umrla«. Komad Curso Avanzado de Perra govori o jezni fazi predelovanja, »danes sem se zbudila in izbrala nasilje«. Album tako prečesa cel cikel čustvenega predelovanja. V predzadnjem komadu (es posible), v katerem se kitaram in vokalom bobni pridružijo šele v zadnji tretjini, sodeluje več kot petnajst alternativnih lokalnih glasbenikov, med drugimi Ginebras, Ghouljaboy in agosto. Pred nekaj dnevi je bend objavil dodaten komad Te mataré in ga tudi uvrstil na album, posnet pa je bil v sodelovanju z Aiko el grupo. Shego često sodelujejo z lokalnimi umetnicami, LGBTQ+ skupnostjo in drugimi manjšinami, ki niso beli cis hetero moški.

Na naslovnici je trio oblečen v rdeče nunske kostume. Videti so kot satanistične rdeče kapice z napol priprtimi očmi, ki gledajo v belo kot v obsedenem stanju. Morda gre za svečano obleko pekla, ki ga čustveno prehodiš v takšnem razmerju, ali pa za opomnik spodbudne rdeče barve, ki vzbuja čustva in motivira k ukrepanju. Po poslušanju albuma in prebranih besedilih si lahko rdeče kostume interpretiramo kot rdeče zastavice, ki jih v zaljubljenosti tako radi spregledamo, medtem ko napol zaprte oči naveličano buljijo v prazno in čakajo prekinitev začaranega kroga toksičnih odnosov. Naslovnica prenaša sporočilo »nadrkana sem in to je okej«.

Glasba shego je nabita z iskrenostjo in poslušalki na stežaj odpre vrata zlomljenega srca, največja punk prvina tria pa je zagotovo surova ranljivost. Morda besedila dregnejo tja, kjer najbolj boli, a prepevanje ob lahkotnih midtempo spomladanskih punk ritmih zagotovo zdravi telo in duha. Če so zdravniki včasih slabotnim žrtvam zaljubljenega stanja predpisovali morski zrak, danes namesto onesnaženih španskih obal strtim srcem predpisujejo shegov novi album No lo volveré a hacer na repeat.