Kamizdat, 2020

Če ste mnenja, da se na petek spodobi plesati ali vsaj iti ven - ne po kakršnihkoli opravkih, temveč z namenom delati nič in v tem kolikor mogoče uživati - vas od 20.00 pričakuje tudi vrt Gala Hale, na katerem bodo odličnost v vrtenju gumbov razkazovali Nulla, Terranigma in Shekuza. Trojico je na kup nabrala založba Kamizdat, pri kateri so vsi našteti pred kratkim izdali kos svoje diskografije. Nulla je na kompilaciji Access Frame: Equity prvič predstavila lastno produkcijo, Terranigma je marca izdal EP electro bass bombic HydroZone, Shekuza pa je šele pred nekaj urami izdal drugi album, poimenovan Coriolis Effect. 

Recenzentka na tem mestu svetuje:

Ob predpostavki, da želite danes zvečer samo uživati in se ne obremenjevati s tako minuskulnimi zadevami, kot je kritična ocena albuma, ali pa imate že ustvarjeno afiniteto do producenta, izdaje ali same scene elektronske glasbe, posledično torej tudi lastno mnenje, ki ga niste voljni preoblikovati, sledeči razmislek poslušajte zelo selektivno.

Miha Šajina je eden izmed tistih ljudi, ki poosebljajo sceno. Vsak novopečen elektroničarski znanec ti bo znal navreči, da Shekuzo pa ja moraš poznati, njega se po klubih videva zadnjih 20 let. V bolj pretekli zgodovini zavzema mesto klaviaturista in producenta zasedbe Moveknowledgement, zadnje desetletje pa nastopa predvsem v vlogi prekaljenega didžeja in techno insajderja, ki navkljub zrelejšim letom sledi pulzu aktualne elektronske produkcije. 

Julija lani je nato v logičnem sosledju dogodkov Šajina izdal debitantski album De Sica. Od izpiljenega producenta, ki se rad poigrava s kompleksnostjo modularnih sintetizatorjev, se je enostavno zahtevalo, da bo na neki točki v albumski format izlil ustvarjalni presežek. Ta pričakovanja je prvenec več kot izpolnil, Pavel Lipovšek pa je ob njem celo zapisal, da “je album že kar sam po sebi zelo pomemben za domačo sceno komponirane elektronske glasbe”. 

Tako kot producentu se tudi njegovemu izbranemu inštrumentu pripisuje skorajda mitološki status. Modularni sintetizatorji so muhasti otroci, ki jih je treba spoznati in ukrotiti, v največji meri pa izražajo osebo, ki jih manipulira, saj sta njihova zgradba in zvok rezultat želja posameznika. Diskurz skladanja, ki ga je odprl predhodnik Coriolis Effecta, moramo razumeti v okviru mojstrskega obvladovanja  inštrumenta, a predvsem skozi manko domače eksperimentalne elektronske glasbe, v kateri bi lahko laični, bolj kluba in manj tradicije musique concrète ali terenskih posnetkov vajeni poslušalci našli rep in glavo. 

Današnji album zadovolji sredinsko, kompromisno špuro. Čeprav se izrecno ne ukvarja z bolj raziskovalnimi aspekti producentovega ustvarjanja, je lep primerek v možgansko skorjo do sedaj že dodobra zaritega trendovskega stila raztrganih, ritmično zahtevnih, vendar še vedno klubsko delujočih kosov. Problem nastane, ko iz nabora ne izstopa nobena izmed petih skladb, prav tako pa je težko razbrati rdečo nit, ki bi naj povezovala celoto. Morda Shekuzi zamerimo, da je Coriolis Effect razglasil za album in ne za format EP-ja, pri katerem povprečnost dramaturškega loka ne vpliva tako močno na potentnost užitka. Toda ker se 23-minutna izdaja ne posluša kratko in sladko - za to nas zadene premehak šamar zabave in neposredne živahnosti - ob poslušanju pogrešamo izrazitejše vodilo.  

Običajno se ob poslušanju albumov sprašujemo o zgodbah, ki se skrivajo za njimi, odkrivamo namige na čustvena stanja producenta ob ustvarjanju ali le iščemo dober trip. Shekuza na Coriolis Effectu ne ponudi nič kaj več vpogleda v osebni svet, kot je to storil na prvencu. Njegovi muziki na producentski ravni to nikakor ne škodi, žanrska in stilska kombinatorika ga predstavlja kot najaktualnejšega domačega tehno izrazoslovca in vzporednice smo primorani vleči z duom Giant Swan, Rianom Treanorjem ali Ansomom. Kar manjka, je odgovor na vprašanje: Kaj nam ti komadi kot celota lahko ponudijo …? 

Vendarle Shekuza album danes na vrtu Gala Hale predstavlja skupaj s tolkalcem Markom Jugovicem in VJ-ko Lino Rico, in če sodimo po izkušnjah s festivala MENT, je to priložnost, ki je ne gre zamuditi, kajti Coriolis Effect bo v živo prav gotovo zvenel ritmično pikantno in osvežujoče.