Profound Lore, 2018

Peti album Savior portlandskega benda Soft Kill je enako kot njihova prejšnja plošča Choke izšel pri založbi Profound Lore. Profound Lore je sicer hiša, ki v večini izdaja metalske in doom bende, zato so bili Soft Kill že s Choke kot del založbinega kataloga v družbi bendov kot so Ash Borer, Pallbearer ali Full Of Hell precejšnje presenečenje. Soft Kill je namreč zasedba, ki ustvarja post-punk, nemogoče je denimo zanikati njihovo spogledovanje z izročilom bendov iz linije The Cure, Joy Division ali New Order. V tem smislu gre tudi za bend, ki se s spogleduje s formatom enostavne pop skladbe oziroma za bend, katerega skladbe se ponašajo s precej radiu prijazno produkcijo. Plošča Savior tako predvsem pričakovano potuje med energičnimi ritmi in otožnimi melodijami in je plošča, ki je všečna že ob prvem poslušanju, a zato tudi ustvari vtis, da se Soft Kill vrtijo v istem krogu, ki so ga ustvarili že z albumom Choke. Ta je bil enako kot Savior instant hit material, požel je ogromno hvale s strani kritikov in Soft Kill so v obdobju po plošči Choke vsekakor postali eden bolj priljubljenih post-punk bendov na sceni.

Savior skuša ponoviti uspeh predhodnice, a v tem naprezanju žal ustvari le njeno kopijo. S te perspektive je Savior sicer solidna plošča, a brez prave dodane vrednosti. Trenutna post-punkovska scena je sicer presegla zasičenost, ki smo jo doživljali v zadnjih letih. Žanr je v splošnem izgubil na popularnosti in veliko bendov je šlo v pozabo. Soft Kill so eni izmed tistih, ki še vedno vztrajajo in ustvarjajo soliden post-punk. Zanimivo dejstvo je, da večina bendov, ki danes preigrava omembe vreden post-punk različnih nians prihaja s severno zahodne obale ameriškega kontinenta. Izpostavimo lahko denimo The Estranged, ki so pred kratkim izdali dve sedem inčni plošči. Poleg njih pa so tu še bendi kot so Spectres, The Bellicose Minds in Red Dons.

Če pa se na tem mestu vrnemo k plošči Savior, ta vseeno premore določeno dodano vrednost, predvsem z zgodbo, ki jo predstavi in s tem upraviči otožno esenco takšne specifične žanrske muzike. Gre za gotovo najbolj osebno ploščo benda, ki ga vodi Tobias Grave. Ko se je bend vračal z ene od turnej je med potjo Tobiasova takrat noseča žena začela krvaveti. Sredi ničesar so v paniki skozi noč hiteli do prve bolnišnice v Sacramentu, kjer je operacija sicer rešila obe življenji, a je novorojenček podlegel sesutju pljuč. Kritična situacija je nato trajala nekaj tednov in Tobias si je, da bi olajšal trpljenje, kupil inštrumente in začel pisati material za ploščo Savior. Zato so besedila na plošči osredotočena na bolečino in izgubo, hrati z vsem ostalim pa se je Tobias spopadal še z odvisnostjo drog in drugimi psihičnimi težavami. Po takšni tragični zgodbi bi si ploščo lahko predstavljali kot otožno in temačno, kar pa v resnici ni. Dejansko je prežeta z občutji triumfa življenja in uspešnega soočanja z bolečino, kar nam jo omogoči razumeti tudi drugače. Zato je pomembno, da izpostavimo tudi takšne zgodbe v ozadju izdaj, ki nam nudijo dodatno dimenzijo ob poslušanju in razumevanju materiala.

Če se zdaj vrnemo k sami glasbi s plošče, moramo takoj izpostaviti dejstvo, da so kitarske linije tu izjemno suverene v ustvarjanju melanholije, tipične za novi val oziroma post-punk. Na nek način so prav kitare vrhunec te plošče. Potrebno se je sicer sprijazniti s tem, da tovrstni bendi ne stremijo k novostim, temveč predvsem po svoje interpretirajo star žanr. Zato tu ne iščemo izvirnosti, zanima nas bolj to, kako dobro zna bend pričarati konsistentno vzdušje na plošči kot celoti. Večplastne kitarske linije v določenih skladbah podkrepijo klaviature, ki ustvarijo še bolj zasanjano vzdušje. Za vsemi kitarskimi plastmi pa se skriva prijetno distorziran bas, kot na trenutke še najbolj agresiven inštrument na plošči, ki pa le redko preide v ospredje. Če vokale na novi plošči primerjamo s tistimi posnetimi za Choke, so ti zdaj bistveno močneje čustveno izrazni in bolj dinamični. Zaradi splošnega čustvenega naboja plošče pa je prav vokal tisti medij, ki nam z besedili in glasovno interpretacijo prežarči največ intenzivnih žalostnih momentov.

Zaključne misli ob plošči Savior so lahko le razdvojene. Na eni strani je tu bend, ki skuša ponoviti velik uspeh svoje predhodne plošče. Po drugi strani pa je to material, ki je nastal v intenzivnem in dramatičnem obdobju, kar plošči vlije poseben karakter. Pred nami je torej album, ki želi biti pop in je hkrati izdan pri založbi, osredotočeni na podzemne izdaje. Savior je dober izdelek, ki zadovolji že z uvodnimi skladbami, če pa ga želimo bolje razumeti, se moremo poglobiti predvsem v besedila in zgodbo v ozadju ...