SPECIAL REQUEST: ZERO FUCKS

SPECIAL REQUEST: ZERO FUCKS

Recenzija izdelka
24. 7. 2020 - 19.00

samozaložba, 2019

 

Britanski producent Paul Woolford je svoje ime uveljavil kot sinonim za visoko kvaliteto produkcije elektronske glasbe že v svojih zgodnjih dvajsetih letih. V začetku tisočletja je avtor iz Leedsa pričel streči tehno in house glasbo svojevrstnega vrhunskega eksperimentalnega stila. Kombinacija strasti do kolekcije vinilnih plošč v mladosti in sodelovanja s Paulom Hessionom, izjemno talentiranim improvizacijskim jazz tolkalistom, je Paulovi produkciji pridala edinstven zvok, s katerim je kmalu ujel pozornost somišljenikov v okrožju. Zaradi razvoja rave kulture na Otoku, ki se je v glasbenikovem najstništvu že globoko zakoreninila v britansko podtalje, je imel Paul za svoje glasbeno izražanje že jasno določene smernice. Kot glavno inspiracijo v zgodnjih letih produkcije v intervjujih največkrat navaja konstantno prisotnost prižganega radijskega sprejemnika in glasbeni izbor legendarnih večerov v klubu Back to Basics, kjer je kasneje v karieri tudi sam postal rezident. 

Izredno utrujajoče in rutinsko delo v glasbeni industriji - naporne turneje in rezidence brez predaha ter konstantna produkcija four on the floor hitov po predpisanih konvencijah - je pri glasbeniku vzpodbudilo željo po raziskovanju in ustvarjanju po vzorcih podtalja in utrinkov iz njegove mladosti. V letu 2012 je Woolford pričel novo poglavje v svoji bogati karieri, ko je s prvimi izdajami pod psevdonimom Special Request popolnoma spremenil način dela. Žanrsko se je usmeril bližje začetkom razvoja rave kulture, postregel izdelke z vplivi breakbeat tehna in derivatov jungle stila ter se vrnil h koreninam podzemne elektronske kulture, ki so jih globoko v njegovo podzavest vsadila leta poslušanja piratskih radijskih postaj. Poleg tega, da je producent še vedno stregel s komercialno zanesljivejšimi hiti v obliki izdaj pod lastnim imenom, je pod psevdonimom Special Request predstavil sebi nasprotujočo alternativo, pri kateri zaslužek, slava in uspeh niso bistveni. 

... vse glasbene želje nostalgikov izpolnjene ...
 / 23. 12. 2013

Paul je tudi z novonastalim projektom presegel naša pričakovanja. Po ustanovitvi istoimenske založbe Special Request je umetnik pričel z nizanjem izdaj, ki niso le poskušale priklicati spominov iz devetdesetih, temveč so stil ilegalnih transmisij piratskega podtalja ponovno definirale in predstavile v prerojeni novodobni produkciji svetovnega nivoja. Special Request je v letu dni s triom 12-inčnih izdaj za svojo založbo dvignil več kot dovolj prahu, da je svoj prvi album izdal pri Houndstooth, diviziji priznane založbe Fabric Records. V oktobru 2013 je producent postregel z debitantskim albumom, naslovljenim Soul Music, ki navkljub pozni umestitvi na časovnico rave kulture velja za eno klasičnih del britanskega podtalja. Glasbenik je v sledečih letih ustvaril svojevrsten slog predelave starejših klasik za njemu dobro znane odre novodobne podzemne kulture, kot tudi umeščanja vokalov iz novejših hitov na z basi prepojene podlage v stilu zgodnjih devetdesetih. 

Po letih, polnih zajetnega števila izdaj, je Woolford v lanskem letu pokazal svoj vrhunec hiperprodukcije z razkritjem večletne zaloge neobjavljenega materiala. Pri založbi Houndstooth so bili izdani albumi Offworld, Vortex in Bedroom Tapes, ob koncu meseca decembra pa je Special Request na svojem profilu na Bandcampu objavil še nabor komadov z naslovom Zero Fucks. Album, ki ga bomo danes v oddaji poslušali v celoti, se koncentrira na glasbenikova težkokategorna nagnjenja k hardcore jungle prvinam, ki jih ločujeta nagovora Francisa Bacona in Davida Lyncha o kaosu in zavesti. Glasbeni izbor na albumu niha med poskočnimi predelavami pop hitov in težavnejšimi stvaritvami, polnimi prevpraševanja človekove eksistence, ki ga umetnik občasno poudari z zvokom tiktakanja ure v ozadju.

Album Zero Fucks v slabi uri zajame koncept projekta Special Request. Začne se s konfuznim glasbenikovim nagovorom, za katerim nas v prvem in drugem komadu vzdraži klasični hardcore zvok britanskega podtalja s posebno žgočim raztegovanjem drum breakov - umetnikovim zaščitnim znakom, po katerem ga prepoznamo redni poslušalci. Sledi predelava pop rap komada Sicko mode, po kateri si za trenutek oddahnemo ob Baconovem nagovoru, nato pa nas album že napade z dvema močnima podtalnima petardama, ki se zaključita z nežno sintetizatorsko krajino. Za to se zvrsti Lyncheva razlaga o vlogi in pomembnosti zavesti pri vsakem dogodku v človeškem življenju - izvrstno izbran prehod v tri izjemno emocionalno nabite in dinamične komade, s katerimi Special Request zaključi album.

V opisu dela, ki je v času pisanja prispevka na voljo za zastonjski prenos na producentovem Bandcampu, je pojasnjeno, da bodo nekatere skladbe z albuma v letošnjem letu izdane v vinilni obliki. Prvi komad, ki si je v spremstvu treh novejših del zaslužil fizično izdajo, je Spectral Frequency, tretji komad z albuma Zero Fucks, izdan ta mesec kot debi Special Requesta pri prestižni belgijski založbi R&S. V današnji Tolpi bumov bomo torej v celoti prisluhnili albumu Zero Fucks - zadnji lanskoletni izdaji Paula Woolforda pod psevdonimom Special Request.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.