SsmKOSK: Ptičji mozak

Zvočni prepihi, 2018

prijatelji so me dvignili k soncu, ko sem izdal poletje
z okruškom nekega zapoznelega klica
zaslepljen s soncem nad obvoznico
skušaš nekomu zapisati svoje življenje
v vročici trenutka
zapiraš oči
da bi tako poletje nad progo zadržal v sebi za vedno
in vročico trenutka
če bi bilo moje srce okrušek neba
bi hotelo leči nad obvoznico
in v tvojem pogledu navzgor goreti za vedno

Predelovanje že tako zlomljenih misli, analiziranje toka zavesti, iskanje odgovorov na zakaj(?) ob nekem specifičnem razočaranju oziroma refleksiji dogodka, ki sam po sebi ni nič posebnega, a vendar v življenju posameznika vpliva na vse – vse to predstavlja zadnja glasbena izdaja Blaža Božiča alias SsmKOSK-a. Sam dogodek ni nikoli tako težak kot njegov končni poračun; posledice, ki jih posameznik po dogodku osmisli sam, so najtežje breme, težje od vseh interakcij z drugimi posamezniki v kontekstu dogodka. Ptičji mozak.

Ptičji mozak je Blažev drugi album izdan pod imenom SsmKOSK. Lanski klubski maratonec je album izdal pri založbi Zvočni prepihi, domači založbi kolega glasbenika Jaka Bergerja – Brgsa. V takšni navezi je stekla tudi premierna predstavitev albuma, najprej v postojnskem Kontejnrju in nato še v domači Gromki. Torej – Blaža je ob nastopu, poleg Bineta in Joza Elektronika, podprl tudi Brgs s svojim zadnjim projektom Free DBeat. Ponovnega nastopa Blaža, Brgsa, tokrat v družbi Staša Vrenka – pa ne gre zamuditi niti ta teden, ko bodo v četrtek nastopili v ljubljanskem Pritličju.

Ptičji mozak je album, ki brez dvoma v svoji celoti odlično predstavlja vseobsegajoč Blažev opus, tako v konceptualnem kot tudi izvedbenem smislu. Še vedno lahko govorimo o cut-up tehniki, ki med seboj povezuje breakcore, glitchy drum&bass, terenske posnetke in glas ter nanj vezano govorjeno besedo – poezijo. Kako bi namreč še bolje prikazali nestanovitnost toka zavesti v hkrati najrazburljivejših in najbolj bolečih trenutkih? Tam obstaja beseda, beseda, ki je tako ali tako virus, vedno je napak razumljena, kako ne bi bila, ko pa jo vsak spozna v povsem drugih okoliščinah ... in na drugi strani imamo milijon misli, ki se kakor meteorski dež podijo po naših možganih, kar bi težko prikazali bolje kot z breakcoreom in z razmesarjenimi sempli.

Album kljub svoji hrupni podobi stoji za veliko tišino, za izgubo pravzaprav. Vseh sedem skladb na albumu je narativno smiselno umeščenih, začenši z istoimensko skladbo Ptičji mozak, pa potem z Zategni prah cesarjev in Mp3 jetra do skladbe Jesen v bifeju Milenium, ki se besedilno zopet naveže na uvodno skladbo in tako ustvari občutek še večje prepletenosti, enovitosti dela, vse do zadnjega komada na albumu Prijatelji so me dvignili k soncu, ko sem izdal poletje, v kateri se SsmKOSK povsem in dokončno razgali. Hrup tukaj ni izbira, je nuja.

Nojz v primeru SsmKOSKa ni nekaj naključnega, niti tu ne gre za zgolj noise zavoljo noisa, temveč je tu hrup v vlogi aparata, ki nam na koncu vendarle v najpolnejšem toku sporoča vse tisto, kar naj bi se navidezno skrivalo v jeziku in besedi pa nikoli ne more doseči razumevanja na drugi strani. Ptičji mozak je iskren v tem, kar sporoča drugemu, brez melodičnih češnjic, s katerimi bi skušal zapeljati svoje poslušalce, tišino prekine resno, razmesarjeno, z vsebino, ki se običajno skriva med vrsticami, v ospredju.

Vidi in sliši se, da SsmKOSK s polno paro dela in raziskuje dalje, album Ptičji mozak pa je vsekakor ena izmed njegovih boljših stvaritev. Je učinkovito zvočno obdelan, vsebinsko zanimiv in pove vse tisto, o čemer mnogi ne zmorejo nikoli naglas spregovoriti. Dokaz, da sta razgaljenost in ranljivost prav zares tudi moč.

mislil si kaj da imaš kaj vse da ti pripada
mislil si da obvladuješ svoj čas ali da ga vsaj razumeš
da vse šele bo
glej globoka je zdaj jesen
in ti stojiš na ledenem soncu in obžaluješ napačne besede
zapravljene priložnosti
zaigrane poteze
ker ne moreš več upati na dotike
zdaj samo še beračiš za kratke poglede