Urinal Vinyl Records/Acid Tears Records/N.I.C./Štrigon Records/Nothing To Harvest Records/Angry Voice/Fucking Kill Records, 2019

»Abandon the clock

Reject the civilizing

Process of internalizing time

When we take our lives into our own hands

and live them on our own terms

We can enter a state of timelessness and presentness

With all the “time” in the world to play, revolt, and destroy

When the clock stops, life begins«

V tokratni Tolpi bumov bomo prisluhnili plošči Howl of Dynamite kanadske zasedbe Storm of Sedition, ki je sicer izšla lani poleti, a nič za to, za izjemne stvaritve naj ne bo nikoli prepozno; oziroma - kot pravijo sami – ko se ura ustavi, se življenje šele zares začne.

Zasedba Storm of Sedition ni nikakršna novinka, ne za naš radijski program ne za naš klubski prostor – lani oktobra so v okviru evropske turneje ob domači podpori Hellcrawler nastopili v Klubu Gromka, leta 2016 pa jih je v recenziji splita s Human Host Body že predstavil kolega Marko Karlovčec, preden sploh omenimo, da so bili deležni precej pozornosti tudi in predvsem v naši oddaji Subway ... Vseeno pa naj ponovimo: Gre za kanadsko black metal/anarcho crust punk  zasedbo, ki si člane deli tudi z znano blackened crust zasedbo Iskra. Če želite še nadaljnje opredeljevanje po kategorijah, lahko Storm of Sedition zlahka umestite v Red and Anarchist Black Metal oziroma RABM sceno kot nekakšno opozicijo NSBM-ju, National Socialist black metalu oziroma tistemu, čemur pravimo naci black metal.

Storm of Sedition so najprej političen bend, ki izhaja iz skrajno leve ideologije - izpostavljajo individualistične, anticivilizacijske in amoralne vrednote, željo po razrešitvi dejanskosti novodobnega suženjstva in nujo po vpeljavi anarhije. Ideološko nekako v stilu Gudrun Ensslin: »Violence is the only way to answer violence«, kar razberemo tudi iz besedila prve skladbe na albumu, skladbe Red Laughter:

»The hour has come to drown the enemy in blood…

The hour has come to wash our minds in blood.

Enough, enough, enough!

As the poet transforms his lyre into a dagger!

As the philosopher transforms his probe into a bomb!

As the fisherman transforms his oar into a formidable ax.

As the miner comes up from the unbearable caves of the

dark mines armed with his shining iron.

As the farmer transforms his fruitful spade into a war lance.

As the laborer transforms his hammer into a scythe and cleaver.

Forward, forward, forward, oh joyful destroyers.«

Album sestavlja osem skladb, ki se raztegujejo med tremi in devetimi minutami, so nadvse dinamične in sestavljene, tako da gre v njih prepoznati raznolike vplive; od klasičnega blackened crusta do death metala. Bobnarski ritmi elegantno prehajajo med d-beati in blast beati, ne zaostajajo pa seveda niti kitarski rifi ali precizne blackmetalske solaže in prav tako ne vokalno delo, ki spretno artikulira ključno vlogo besedil znotraj bendovega glasbenega izraza. Howl of Dynamite predstavlja izjemno intenzivno izkušnjo za vse, ki so pripravljeni slišati, najbolje kar ob jutranji kavi, za lažje sledenje scenosledu in besedi, ki vas ob vsem divjanju in napetosti hitro izgubijo. In potem si le predstavljajte njihov nastop v žilo, pardon, v živo.

Za vse pa, ki morda mislite, da besedila RABM bendov zgolj kontrirajo naci sceni: hudo se motite, sovraštvo je namreč enakovredno čustvu ljubezni in če ob tem ne gre za najmočnejše strasti, ki jih pozna človek in ki nas vzdržujejo pri življenju, potem tudi vse ostalo ne nosi nikakršne vrednosti. Storm of Sedition z albumom Howl of Dynamite ne zgolj pametujejo o uporu v teoriji, temveč s svojo dograjeno izrazno intenziteto dokazujejo, da upor tudi v praksi čutijo in na koncu je to tisto, kar zares šteje.

Izjemno je, kako skoraj naravno delujejo bendovi prehodi med death metalom in blackom med posameznimi komadi. Skladba Eternal War denimo najprej gazi na izletni poti do war metala Bolt Thrower, nato pa scenosled obogati in nadgradi s hipnimi, bliskovitimi histeričnimi kriki. Zadnji komad When the Clock Stops se izkaže za pravo pravcato devetminutno mojstrovino. Po uvodnih kitarskih rifih začne s posthardkoraškim podajanjem besedila, kakršnega smo vajeni predvsem iz linije zasedbe Slint, in tudi muzika se nekoliko umiri, kmalu zatem pa se plošča v izteku spt zlomi s popolnimi black metalskimi kitarskimi rifi in proper grindcore growlom. To je komad s strukturo tiste usodne ljubezni, ki nikoli ne bi bila tako boleča, če ne bi bila nemogoča, strastna kot sam hudič. Skratka, plošča Howl of Dynamite nas ni pustila ravnodušnih, aktualno smer zasedbe navdušeno pozdravljamo in čakamo na še več take muzike, ki zares premakne.

*** Končni pripis: nujno gre omeniti še, da gredo, kot smo slišali že v skrajnem uvodu v Tolpo bumov, zasluge za izdajo plošče Howl of Dynamite pravzaprav številnim založbam, med katerimi je tudi tukajšnja domača Štrigon Records, podzaložba izpostave PandaBanda Records kolega Luke Bevka ... Na še mnoge take!