ŠOP Records, 2022

Glasba Jerneja Grmeka, ki jo ustvarja pod umetniškim imenom tachyon, je za vse tiste, katerih pozornost so že ujele podobe gigantskih napihljivih možicljev in njihovih plapolajočih okončin med izvajanjem zračnega sodobnega plesa. Navdušenje nad predvidljivo nepredvidljivim gibanjem Grmek izraža z IDM-om, ki zgodovinsko resda ni šala, saj je razbil monolitnost velikih scen techna in housea ter primat plesne monotonosti, a je obenem širšemu krogu navdušencev nad elektronsko glasbo dokazal, kako živa sta ekscentričnost in zavračanje resnosti.

Prvenec Doing computer music volume one samooklicanega nestrokovnjaka tehnologije je produkt scensko-zgodovinskega navezovanja, vendar ne podvaja obstoječih avtorskih zvočnih podpisov. Glasbenikov največji navdih je seveda Aphex Twin, pomensko nesmiselni naslovi skladb, kot je Galaxy spoon retractor that makes little noises when you rub it just the right way, pa skupaj s klasično zmanipulirano računalniško-vesoljsko estetiko pišejo izmišljene zgodbe digitalne dobe in razkrivajo Grmekovo osebnost. 

V nasprotju s priljubljeno anonimnostjo ali vsaj zavračanjem medijskega in družabnega pogleda večine IDM-ovskih ustvarjalcev se s tachyonom zlahka povežemo. Njegovi samopomilovalni vzgibi tipa I thought tears float in space, so why do mine still run down my face? in pocukranost Star oasis mongolian love serum so atmosfersko odlično opredeljen soundtrack za življenje lika geekovskih tendenc, nišnih zanimanj in nekega naivno kreativnega pristopa. tachyon je pač eden tistih glasbenikov, ki prevečkrat intelektualizirano inteligentno muziko vrača v človeški vsakdan. V debiju raziskuje zmožnosti muziciranja v digitalnih programih, s čimer lovi občutek tujosti, izražen v antropomorfizaciji čivkanja čipov.

Podobno kot avtorjevi izdelki, ki nosijo njegovo ime, Doing computer music volume one gradi na dramaturški zasnovi čustev. Skladbe z instrumentarijem in ritmičnimi distorzijami poosebljajo določena stanja, ki so skoraj vedno polna energije. Izkušamo predvsem njihovo vznesenost, od življenjskega elana nepridipravega mladostnika Department of spaceman obscurity in starejše trdoglavosti Halomonas titanicae do pustolovskega duha Ministrstva za vesolje. Humorna stran tachyona se na plato prikrade s prikupnimi ad libi, ki bi jih lahko izvajal kak R2-D2, in tudi strukture kompozicij lahko ob prvem poslušanju albuma izzvenijo rahlo robotsko rudimentarno. 

Po dolgem času smo tako dobili prvi dolgometražec IDM-ovske glasbe mlajše generacije domačih ustvarjalcev, ki je odličen debitantski izdelek. A ker je bila prihodnost IDM-a kot muzike bodočnosti velikokrat že tukaj, se tachyonov Doing computer music volume one obenem razkriva kot varna kreativna možnost. Ugibanje, kakšen eksperiment ali tveganje bi moral izbrati Grmek, je nesmiselno, saj bo to sam – ali pa tudi ne – pokazal na naslednjih izdajah, že sama misel na hipotetičnega tachyona 2.0 pa je dovolj verjetna, da lahko že zdaj začnemo načrtovati primerjave z uveljavljenimi žanrskimi velikani.