TERENCE FIXMER: THROUGH THE CORTEX

Recenzija izdelka
T F T T C
11. 1. 2019 - 19.00

Ostgut Ton, 2018

 

Ko danes govorimo o fuziji EBM in techno glasbe, je Terence Fixmer gotovo eden izmed posameznikov z največ zaslugami za obstoj takšnega glasbenega izraza. Že ob koncu prejšnjega tisočletja in v začetku aktualnega je z nekaj EP-ji in svojim prvim albumom Muscle Machine nakazal, kako učinkovito je lahko mešanje vplivov EBM glasbe in techno koračnic, hkrati pa že takrat glasbene novinarje, ki klasificirajo, postavil v neprijetno pozicijo. Z oznako TBM oziroma techno body music – ali je ta posrečena ali ne, lahko presodite sami – se Fixmer pravzaprav nikoli ni strinjal ali poistovetil, je pa vendarle nekako smiselna. Težko namreč v njegovem primeru govorimo o žanru EBM glasbe iz začetka osemdesetih, obenem pa le-ta vsekakor zelo močno določa Fixmerjevo techno produkcijo. Če dodamo, da se je po zgolj nekaj letih ustvarjanja znašel tudi v sodelovanju s pevcem Douglasom McChartyjem iz zloglasne britanske EBM skupine Nitzer Ebb, je jasno, da povezave obeh žanrov s Terencovim niso zgolj navidezne.

Nevede je Fixmer že s svojimi prvimi EP-ji ob prelomu tisočletja izdal material, ki danes velja za neke vrste matrico sodobnega trenda fuzije EBM in techno glasbe. Gotovo je k temu ogromno pripomogla tudi ponovna izdaja singla Aktion Mekanik Theme iz leta 2003 pri berlinski založbi Ostgut Ton, ki jo je z veseljem pograbil nov val techno mladeži s Phase Fatalom, Tzusingom ali denimo Blush Responsom na čelu. Zato Terencu tudi oprostimo nečeden spotik ob val minimala okrog leta 2010 oziroma vse njegove medle izdaje tistega obdobja. Tudi sam je namreč v odličnem momentu uvidel, da je veliko bolj učinkovit v podajanju lastne produkcijske inovacije, ob tem pa kasneje nanizal izvrstne izdaje pri založbah, kot so Novamute, Jealous God in aufnahme + wiedergabe, in pri svoji lastni Planete Rouge Records. Tokrat pa v Tolpi bumov predstavljamo naslednjo etapo Fixmerjeve solo kariere – njegov novi album, imenovan Through The Cortex.

Če je dal Fixmer z zadnjimi singli jasno vedeti, da je vendarle še vedno mojster zloveščih, mišičasto grobih produkcij, ki so predvsem izredno funkcionalne v klubskem okolju, pa format dolgometražne izdaje izrablja predvsem za zvočno natančneje izgrajene kose. Album odpira nepotreben drone komad, za katerega bi le stežka rekli, da je za ploščo bistvenega pomena ali da nam zvočno razstira še neslišane krajine, vseeno pa kaže ne široko paleto produkcijskih pristopov, ki jih je Fixmer vključil ob delu na plošči Through The Cortex. In prav stilska neoprijemljivost v največji meri definira novi album. S hipnotičnimi kosi se izživlja nad stereo prostorom, počasen ritem in neprestano razvijajoči se detajli pa oblikujejo skladbe, ki se sprva zdijo preproste, v dejansko kompleksne in izredno dodelane zvočne izdelke. Drugo plat albuma Through The Cortex predstavlja nam bolj poznan in ljubši obraz Fixmerja. Mehkobne občutke zamenja za rezko dominanco nadzorovane surove intenzitete. Podobno zvočno paleto je v štartu glasbene kariere uporabljal predvsem kot orodje za energične uničevalne komade, tokrat pa takšen pristop zablesti v dodelanem zvočnem dizajnu. Namesto k sili se Fixmer zateka k dinamiki slojenja – najsibo gre za zanimivo razdelan ritmičen vzorec, sekvence sintov ali pestre aranžmaje, ki kot vrhunec albuma odzvenijo šele z zadnjim komadom, imenovanim Phase Shift.

Album Through The Cortex deluje precej raztreseno – kot da bi Terence Fixmer s skupkom osmih komadov želel prikazati vse smeri, ki jih želi kot producent raziskati. Morda zaradi tega plošča deluje kot njegovo najbolj osebnoizpovedno delo, vseeno pa pogrešamo več stare ostrine – kot smo je deležni denimo z dvojcem Fixmer/McCharty ali z njegovimi zadnjimi solo EP-ji. Posamezni komadi delujejo prefinjeno in morda zato tudi brez karakterja. Pri glasbeniku z dvajsetletnim delovanjem je vrhunski zvočni dizajn kakopak še vedno vreden glasnega vzlkika, vseeno pa to še ne zadošča tudi za hvalo plošče kot celote. Kot da bi Fixmer z albumom Through The Cortex ponudil prisiljen samemu sebi namenjen odklon od trenutnih trendov, katerih obraz je tudi sam ...

 

Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

Bjutiful plata

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness